Pravilnik, ki ga je ministrstvo za zdravje 19. julija objavilo v uradnem listu, med drugim uvaja nov način prenaročanja bolnikov na odpovedane termine z izračunom faktorja relativne čakalne dobe. Ta bo izračunana na podlagi razmerja med dejansko čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve, so navedli na ministrstvu.

Pred terminom dvakrat v stik z bolniki

Pravilnik določa tudi, da morajo izvajalci pred terminom zdravstvene storitve z bolniki stik vzpostaviti najmanj dvakrat. To vključuje potrditev termina in opomnike bolnikom, s čimer želijo zmanjšati tveganje neopravičenih odsotnosti.

Ob tem so na ministrstvu dodatno pojasnili, da novi pravilnik ne predvideva dvakratnega preverjanja, ali se bodo bolniki udeležili termina, le dvakratni stik z bolnikom. To je lahko tudi obvestilo prek portala zVem, sporočila SMS ali pošte. Pri tem je prvi stik že to, da je bolnik obveščen o terminu ali okvirnem terminu, kar se je dosledno izvajalo že do zdaj, so pojasnili.

Na ministrstvu sicer še letos načrtujejo spremembe, po katerih bodo bolniki pred termini obravnav obvestila dobivali tudi prek portala zVem.

Dopustna čakalna doba pri stopnji zelo hitro s 14 na 30 dni, druge čakalne dobe nespremenjene

Doslej je najdaljša dopustna čakalna doba pri zdravstvenih storitvah s stopnjo zelo hitro znašala 14 dni, novi pravilnik pa jo podaljšuje na 30 dni. Najdaljše dopustne čakalne dobe drugih stopenj medtem ostajajo enake. Tako še vedno velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba za storitve s stopnjo nujno 24 ur. Pri stopnji hitro najdaljša dopustna čakalna doba znaša 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni. Pri stopnjah redno, hitro in zelo hitro nekateri bolniki sicer čakajo nad dopustnimi čakalnimi dobami.

Na ministrstvu priznavajo, da bodo, ne glede na administrativno določeno dolžino, čakalne dobe za bolnike ostale enake. Na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo pri stopnji zelo hitro, so odgovorili, da zaradi težav, o katerih jim poročajo izvajalci.

Pri nekaterih zdravstvenih storitvah drugačne najdaljše dopustne čakalne dobe

Za nekatere posebej določene zdravstvene storitve pa pravilnik predvideva drugačne najdaljše dopustne čakalne dobe. Za ortopedske operacije pri stopnjah hitro in redno najdaljša dopustna čakalna doba tako, denimo, znaša 360 dni.

Medtem se ob sumu malignih obolenj določi stopnja nujno ali zelo hitro. Če se določi stopnja zelo hitro, znaša najdaljša dopustna čakalna doba 15 dni od uvrstitve na čakalni seznam. "S tem se zagotavljata pravočasna diagnoza in zdravljenje ter se zmanjšuje tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov," so poudarili na ministrstvu.

Na nekatere spremembe se izvajalci še pripravljajo

"Uveljavljanje novosti nam bo vsekakor povzročilo dodatne obremenitve in izzive. Smo se pa na to kljub kratkemu časovnemu roku poskušali čim bolje pripraviti. Morebitne težave, če bi se na začetku pojavile, bomo reševali sproti," so napovedali v UKC-ju Ljubljana.

Na vprašanje, ali imajo dovolj kadra za predvidene dodatne stike z bolniki pred termini storitev, so odgovorili, da bodo zagotovili kapacitete. "Bo pa to dodatna obremenitev, kolikšna, bo mogoče bolj natančno podati oceno, ko bo pravilnik nekaj časa v veljavi," so pojasnili.