"Glavni cilj operacije je bila baza Glilot, oporišče izraelske vojaške obveščevalne službe, ki je približno 110 kilometrov od meje in kilometer in pol od Tel Aviva," je vodja libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala dejal v nagovoru, ki ga je prenašala libanonska televizija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Povedal je še, da je Hezbolah z napadom, s katerim se je odzval na uboj enega od svojih najvišjih poveljnikov Fuada Šukra 30. julija v Bejrutu, tako dolgo čakal iz več razlogov, med drugim tudi zaradi izraelske in ameriške mobilizacije sil v regiji.

Nasrala je ob tem zatrdil, da Hezbolah v odziv na atentat na Šukra ni in ne bo napadal civilnih območij in infrastrukture, navaja BBC.

Dodal je še, da so vsi Hezbolahovi brezpilotni letalniki uspešno vstopili v izraelski zračni prostor, v tokratnem napadu pa niso uporabili preciznih izstrelkov in raket, čeprav bi to po njegovih besedah lahko storili v prihodnosti.

Hezbolah je sicer dopoldne v ločenem sporočilu za javnost navedel, da so proti Izraelu izstrelili več kot 320 raket katjuša in zadeli 11 vojaških ciljev, kar so oklicali za "prvo fazo" odziva na umor Šukra in dejali, da bo celoten odziv trajal "nekaj časa".

Nasrala je v popoldanskem govoru zanikal navedbe izraelskih sil, ki so davi sporočile, da je približno sto njihovih letal v Libanonu na okrog 40 lokacijah uničilo "na tisoče raketometov" libanonskega oboroženega gibanja. Izrael je res izvedel napade, a na območjih, ki niso bila povezana z napadom, je zatrdil.

Operacija Hezbolaha je bila po njegovih besedah izvedena kot načrtovano in z visoko natančnostjo.

Dejal je, da bodo še analizirali učinkovitost tokratnega napada in da bodo v prihodnosti po potrebi napade nadaljevali.

Iz Hezbolaha so posebej sporočili, da je bil njihov napad zamaknjen iz političnih razlogov, med katerimi so pogajanja o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Predstavnik Hezbolaha je dodal, da so odziv pripravili tako, da ne bo sprožil širše vojne.

Gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, je dopoldne potrdilo navedbe o smrti enega od svojih borcev v izraelskem napadu na mesto Hiam na jugu države. Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da so bili na jugu Libanona v izraelskih napadih skupno ubiti trije ljudje.

Izraelska vojska je sporočila, da nobeden od izstrelkov libanonskega gibanja ni zadel svoje glavne tarče, torej oporišča Glilot v bližini Tel Aviva. Potrdili so tudi smrt pripadnika izraelske mornarice, ki pa ga je verjetno zadel kos izstrelka izraelske zračne obrambe.

Neimenovan uradnik v ZDA je po navedbah AFP medtem potrdil, da so ameriške sile pomagale Izraelu pri sledenju raketam in dronom, ki jih je izstrelil Hezbolah, vendar pa naj ne bi sodelovali pri izraelskih napadih na libanonskem ozemlju ali sestreljevanju raket in letalnikov. "Še naprej pozorno spremljamo razmere in ostajamo pripravljeni, da podpremo obrambo Izraela pred napadi Irana in njegovih posrednikov," je dodal.

Hamas: Udarec v obraz fašistični okupacijski vladi

Na dogajanje v Izraelu in Libanonu se je danes odzvalo tudi palestinsko gibanje Hamas, ki se v Gazi bori proti izraelskim silam, in napad na Izrael označilo za "udarec v obraz fašistični okupacijski vladi in sporočilo, da terorizem in zločini proti palestinskemu in libanonskemu ljudstvu ne bodo ostali brez odgovora".

Netanjahu: To ni konec zgodbe

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je izraelska vojska s proaktivnim delovanjem "odstranila grožnje", potem ko je zaznala priprave gibanja Hezbolah na napad na Izrael. Navedel je, da so prestregli vse brezpilotnike, ki so bili lansirani proti Izraelu.

Netanjahu je voditeljem Hezbolaha in Irana sporočil, da je bil odziv "še en korak k spremembi položaja na severu in vrnitvi naših državljanov na njihove domove". "To ni konec zgodbe," je dodal.

Hezbolah je izraelske trditve o preventivni akciji in preprečenem napadu označil za "prazne besede".

Pozivi k umiritvi razmer

V uradu posebnega koordinatorja ZN-a za Libanon in pri misiji ZN-a v Libanonu (UNIFIL) so v skupni izjavi pozvali vpletene, naj "prekinejo obstreljevanje in se vzdržijo nadaljnjega zaostrovanja razmer," ki so jih opisali kot skrb vzbujajoče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

K umiritvi razmer je pozval tudi libanonski premier Nadžib Mikati, ki je sklical izredno zasedanje libanonske vlade. Tako kot predstavniki ZN-a je pozval k implementaciji resolucije ZN-a št. 1701, s katero se je leta 2006 končala vojna med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Ob tem je Mikati poudaril podporo mednarodnim prizadevanjem za prekinitev ognja v Gazi.

"Razmere na Bližnjem vzhodu so dosegle kritično raven nevarnosti za regijo in širše. Podpiram poziv libanonskega premierja Mikatija k takojšnji implementaciji resolucije št. 1701, poleg prepotrebne prekinitve ognja v Gazi, da bi preprečili nevarnost izbruha vojne," je na omrežju X zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

"Za vsako ceno se je treba izogniti nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu. Ponovil sem, da Združeno kraljestvo podpira varnost Izraela, pomen zadržanosti, potrebo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi vseh talcev," pa je po pogovoru z izraelskim ministrom za strateške zadeve Ronom Dermerjem na omrežju X sporočil britanski zunanji minister David Lammy.

Hutijevci pozdravili napad Hezbolaha

Napad Hezbolaha na Izrael so danes pozdravili jemenski hutijevski uporniki, ki od novembra lani izvajajo napade na ladje v Rdečem morju, s čimer izražajo podporo Palestincem v Gazi.

"Hezbolahu čestitamo za pogumen napad, ki so ga zjutraj izvedli proti izraelskemu sovražniku," so sporočili v izjavi in dodali, da bodo sami "zagotovo odgovorili" na napad, ki so ga izraelske sile 20. julija izvedle na pristanišče Hodejda v Jemnu, ki je pod njihovim nadzorom.

Izrael razglasil izredne razmere

Obrambni minister Joav Galant je dejal, da bo Izrael storil vse potrebno za svojo obrambo. "V Libanonu smo izvedli natančne napade, da bi preprečili neposredno grožnjo državljanom Izraela. Pozorno spremljamo razvoj dogodkov v Bejrutu in odločeni smo, da bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da bi branili svoje državljane," je dejal Galant.

Galant je zjutraj razglasil 48-urne izredne razmere za celo državo. "Razglasitev izrednih razmer omogoča IDF-ju (izraelski vojski), da izda navodila državljanom Izraela, vključno z omejevanjem zbiranja in zapiranjem krajev, kjer bi bilo to lahko pomembno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Galant.

Izraelski obrambni minister je kmalu po začetku napadov govoril z ameriškim kolegom Lloydom Austinom in ga obvestil o dogajanju. Austin je potrdil ameriško podporo Izraelu, govorila pa sta tudi o pomenu izogibanja širši eskalaciji razmer v regiji.

Zaradi trenutnih razmer se je sestal izraelski varnostni kabinet, medtem pa sta se odzvala tudi premier Netanjahu in zunanji minister Izrael Kac.

"Odločeni smo storiti vse, da zaščitimo izraelsko državo, varno vrnemo prebivalce s severa na njihove domove in se še naprej držimo preprostega pravila: kdor nas prizadene, bo deležen enakega odgovora," je Netanjahu sporočil v izjavi, ki jo je objavil njegov urad.

Dodal je, da je izraelska vojska s proaktivnim delovanjem "odstranila grožnje", potem ko je zaznala priprave gibanja Hezbolah na napad na Izrael.

Zunanji minister Kac je sporočil, da si Izrael ne želi vsesplošne vojne na Bližnjem vzhodu, vendar bo zaščitil svoje državljane in ozemlje pred napadi. Tudi on je po navedbah BBC-ja vzpostavil stik s kolegi iz številnih držav in jih pozval k podpori Izraelu.

Izraelska letala napadla cilje v Libanonu

Izraelska vojska je sporočila, da je približno sto bojnih letal na jugu Libanona napadlo na tisoče Hezbolahovih raketometov, ki so bili namenjeni takojšnjemu obstreljevanju severnega in osrednjega Izraela.

V izraelskem zračnem napadu na avtomobil v mestu Hiam na jugu Libanona je umrl en človek, je sporočila libanonska državna tiskovna agencija.

"Civiliste na območjih, na katerih deluje Hezbolah, opozarjamo, naj se zaradi lastne varnosti takoj umaknejo," je dejal tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari in opozoril, da Izrael ne bo dopuščal napadov Hezbolaha na izraelsko civilno prebivalstvo.

Večina izraelskih napadov je merila na cilje na jugu Libanona, vendar je vojska pripravljena izvesti napade povsod, kjer obstaja nevarnost, je dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske.

Na severu Izraela so se oglasile opozorilne sirene, na več območjih pa je bilo slišati eksplozije, saj je izraelski sistem zračne obrambe Železna kupola sestrelil rakete, ki so priletele iz južnega Libanona. Izraelska reševalna služba Magen David Adom je sporočila, da je po vsej državi v stanju visoke pripravljenosti, poročil o smrtnih žrtvah pa ni bilo.

Eskaliranje spopadov

Prejšnji mesec je v raketnem napadu na Golansko planoto, ki jo zaseda Izrael, umrlo 12 mladih, izraelska vojska pa je kot odgovor na napad v Bejrutu ubila Hezbolahovega poveljnika Fuada Šukra.

Eskaliranje spopadov je sprožilo strahove pred širšim regionalnim konfliktom, v katerega bi bili lahko vpleteni Združene države Amerike in Iran. Bela hiša je sporočila, da predsednik Joe Biden pozorno spremlja dogodke.

"Po njegovih navodilih so bili visoki ameriški uradniki nenehno v stiku z izraelskimi kolegi. Še naprej bomo podpirali pravico Izraela, da se brani, in si še naprej prizadevali za stabilnost v regiji," je dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Sean Savett.

Napadi so se zgodili v času pogajanj v Kairu, kjer si še vedno prizadevajo za prekinitev spopadov v Gazi in vrnitev izraelskih talcev ter palestinskih zapornikov.

Izrael in Hezbolah si od začetka vojne v Gazi 7. oktobra lani nenehno izmenjujeta ogenj. Konflikt se je zaostril po napadu na Golansko planoto, za katerega je Hezbolah zanikal odgovornost, in poznejšem umoru Šukra, enega najvišjih vojaških poveljnikov v Bejrutu.

Šukrovi smrti je sledil še umor političnega voditelja Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu, zaradi česar je Iran obljubil maščevanje Izraelu.