Sorodna novica Nagrada vilenica v roke Miljenka Jergovića, "kronista grozljivih preteklih časov, pa tudi lepega"

Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje na Vilenici podeljuje Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev; njen namen je promocija mlade generacije pisateljev in pomoč pri širjenju njihovega dela s prevodi v jezike članic SEP.

Nagrado za mlade avtorje bo tokrat prejela hrvaška pesnica, dramatičarka, pisateljica in urednica Monika Herceg, ki se v svojih delih med drugim posveča razmisleku o človeški zavesti in stanju v današnjem svetu, vpeta je tudi v aktivistično delo. Na pogovoru z avtorico na temo umetne inteligence in človeškosti literature bodo sodelovali še pisatelji Vuk Ćosić, Simon Krek, Dušan Šarotar in Jernej Županič.

Dušan Šarotar je kot eden najizvirnejših predstavnikov slovenske književnosti tudi tokratni slovenski avtor v središču, medtem ko bo glavno nagrado festivala prejel bosansko-hrvaški avtor Miljenko Jergović. Pri Društvu slovenskih pisateljev, ki Vilenico organizira, so ga označili za empatičnega kronista nepojmljivih in groznih preteklih časov ter hkrati lepih trenutkov južnoslovanskega prostora.

Festival bo do sobote, ko bodo v kraški jami Vilenica, po kateri je dobil ime, podelili glavno nagrado, pretežno v Ljubljani in na Krasu ponudil okrog 20 dogodkov s pisatelji iz različnih držav, od literarnih branj do pogovorov.

Razumeti "stroj, ki skuša razumeti nas"
Letošnji festival je pod geslom Ikar 2.0 posvečen umetni inteligenci in bo potekal "v znamenju odprte Pandorine skrinjice": Z letošnjimi gosti bomo mislili, spraševali in predvidevali, česar tisti, ki so umetno inteligenco naredili, očitno niso. Poskušali bomo razumeti stroj, ki skuša razumeti nas. In upali, da to ni tekma, v kateri bi šlo za to, kdo bo prej domislil drugega."

Kadar koli se človeštvo spopada z novo tehnologijo, ki bistveno spreminja ontološko naravo kakega področja ali dela, se posamezniki na to odzovemo na dva predvidljiva in predvidljivo nasprotna načina, so Vilenici na pot zapisali organizatorji. "Na eni strani imamo tehnoromantike, ki tehnologiji pripisujejo vsemogočno in po navadi odrešujočo moč: tehnologija naj bi rešila vse težave tega področja, ga izboljšala, demokratizirala in poenostavila. Na drugi strani imamo tehnofobe, prerokovalce pogube, ki v tehnologiji vidijo zlo, ki bo uničilo "naš način življenja", področje podvrglo totalitarnemu nadzoru in zlorabi ter ga izropalo in osiromašilo smisla. Letošnja, predjubilejna, 39. Vilenica se bo torej soočila z izzivom, ki se imenuje umetna inteligenca, tako da bo skušala krmariti med obema skrajnostma – med idealizacijo in strahom."

V fokus so postavili sodobno češko literaturo, ki jo bo poleg gostov Lenke Kuhar Danhelove, Petra Hruške in Dore Kapralove predstavljala tudi spremljevalna antologija.

Stalnica festivala je še mednarodni komparativistični kolokvij. Tokrat so ga posvetili zgodovini primerjalne književnosti v Srednji Evropi.