Medijska hiša Delo je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pripravila kampanjo Zdravje 2024, ki poteka v časopisu Delo in na spletni strani delo.si od 19. junija do 25. septembra. V kampanji so izpostavili ključne izzive in priložnosti v zdravstvenem sistemu. Kampanja se je zaključila z današnjo poslovno konferenco.

Po besedah odgovornega urednika Dela Bojana Budje ni dvoma, da si vsi želimo učinkovit in kakovosten zdravstveni sistem, ki bo vsakemu omogočil čim hitrejšo obravnavo ter najsodobnejše diagnostične in terapevtske postopke. Hkrati pa je za izboljšanje katerega koli zdravstvenega sistema treba razmišljati dovolj široko, v proces morajo biti vključeni vsi deležniki, ki morajo imeti tudi besedo pri načrtovanih spremembah.

A po njegovih besedah ni dovolj, da reformiramo zgolj medicinsko plat zdravstvenega sistema, pri čemer je dal velik poudarek preventivi. Z zdravim življenjskim slogom je namreč mogoče preprečiti številna zdravstvena tveganja, "na koncu pa tako ali tako vselej velja, da je za krepitev zdravja odgovoren predvsem vsakdo sam".

Gospodarstvo je eden bolj motiviranih segmentov družbe, da se zdravstvo uredi

Podobnega mnenja je tudi podpredsednik GZS-ja Igor Zorko, ki je ob tem opozoril, da zdravstveni sistem ni stvar ene institucije, ampak vseh deležnikov, od pacientov do gospodarstva. To si namreč želi, da bi bili zaposleni prebivalci čim bolj zdravi. Gospodarstvo je eden bolj motiviranih segmentov družbe, da se zdravstveni sistem uredi, saj si po njegovih besedah želijo, da bi bilo malo bolniških odsotnosti ter da bi bili ljudje na delovnih mestih produktivni in zadovoljni. Poleg tega je ravno gospodarstvo tisto, ki za zdravstveni sistem namenja največ sredstev.

Zato je pri izboljševanju sistema po Zorkovem mnenju nujno sodelovanje med vsemi deležniki, ki da ga v preteklosti ni bilo dovolj. "Da poslušamo in slišimo drug drugega in da skupaj nekaj naredimo za boljši jutri," je pozval Zorko. Dodal je še, da lahko ogromno prispevajo z digitalizacijo v zdravstvu.

Prevolnik Rupel: Ministrstvo predstavlja le en del širšega sistema

Tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da ministrstvo, čeprav je ključni akter, ki je odgovoren za regulativo, predstavlja le en del širšega sistema. Odgovornost za uspeh ukrepov pa vključuje zakonodajalca, plačnika, zdravstvene delavce, paciente, raziskovalce in civilno družbo, je navedla. Učinkovite rešitve za izboljšanje kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe lahko namreč po njenih besedah dosežemo le skozi konstruktiven in odprt dialog, pripravljenost na spremembe, sodelovanje in usklajeno prizadevanje.

Za Slovenijo lahko sicer po njenih besedah zagotovo rečemo, da ima dober zdravstveni sistem, ki dosega odlične rezultate s sorazmerno nizkimi izdatki. A ob tem se moramo zavedati potrebe po stalnih izboljšavah in prilagoditvah sistema, je opozorila ministrica. Po njenih besedah gre za zahteven, stalen proces, saj so spremembe, ki jih morajo uvesti, načeloma neprijetne vsaj za nekatere skupine.

Povedala je še, da na ministrstvu za zdravje pripravljajo kombinacijo ukrepov, ki bo pomagala graditi in prilagajati zdravstveni sistem, da ta ne bo zgolj odziven, temveč proaktiven, odporen proti izzivom prihodnosti in usmerjen v dolgoročno blaginjo prebivalstva. "Prenova oziroma prilagoditev zdravstvenega sistema ne more biti dosežena brez aktivne vključenosti vseh deležnikov," je še poudarila.

Na današnji poslovni konferenci so spregovorili še o zdravju kot strateškem stebru uspešnih organizacij in gospodarstva. Dotaknili so se inovacij v zdravstvu in zdravstvenih tehnologij, strategij za ohranjanje zdravja zaposlenih in iskanja trajnostnih rešitev za organizacije. Poudarek so dali tudi pomenu proaktivne skrbi za zdravje kot ključa do večje produktivnosti, manjše odsotnosti z dela in boljših uspehov podjetij.