Svet Evropske centralne banke (ECB), ki je tokrat zasedal na Brdu pri Kranju, je obrestne mere skladno s pričakovanji znižal drugič zapored. Znižanje za 0,25 odstotne točke je obenem tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je dejal, da nadaljnji koraki ECB-ja ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja ukrepov. "To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer, ampak bomo o njihovi višini odločali na vsaki seji posebej," je poudaril.

Indikatorji ekonomske aktivnosti so nekoliko šibkejši od pričakovanj. Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje je septembra z vrednostjo 49,6 točke prvič po februarju prešel v območje krčenja, kar odraža nadaljevanje upadanja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in upočasnjeno rast v storitvenih dejavnostih. Na trgu dela so razvidni znaki postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili, a brezposelnost ob povišani rasti stroškov dela ostaja zgodovinsko nizka, je nanizal Vasle.

Do konca leta pričakovano začasno zvišanje inflacije, ki mu bo sledilo zniževanje

Zniževanje inflacije v območju evra se sicer nadaljuje. Inflacija se je septembra nadalje znižala za 0,5 odstotne točke na 1,7 odstotka, kar odraža močno znižanje energetske inflacije in rahlo upočasnitev osnovne inflacije. Slednja je bila septembra 2,7-odstotna, pri čemer jo na povišanih ravneh še naprej vzdržuje visoka, 3,9-odstotna, storitvena inflacija. "Pričakujemo, da se bo inflacija v preostanku leta znova začasno zvišala in se nato čez prihodnje leto ponovno vrnila k cilju," je ocenil guverner.

Sorodna novica Lagarde: Inflacije še nismo zlomili, smo pa na poti, da to naredimo

Donosnosti evrskih državnih obveznic so se na kratkih ročnostih znižale, saj zaradi nadaljnjih znakov upočasnjevanja gospodarske aktivnosti evrskega območja tržni udeleženci pričakujejo nekoliko hitrejše zniževanje ključnih obrestnih mer ECB-ja. Tržna inflacijska pričakovanja so se od poletja večinoma znižala.

Ob še vedno nekoliko povečani volatilnosti so evropski delniški indeksi porasli. Premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic zasebnega sektorja, so nekoliko upadle. Razmere na finančnih trgih tako ostajajo podporne za učinkovito delovanje transmisije denarne politike.