Poleg tega predlaga prehodno obdobje za uveljavitev novega sistema. Ministrstvo pa je pozval k pregledu pristojnosti regulatorja.

Koalicija je umaknila v zahtevi za sklic predlagani sklep, da odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor agencijo pozove, naj zamrzne izvajanje nove metodologije, ter na predlog Svobode in SD-ja sprejela sedem drugih sklepov.

Odbor je Agencijo za energijo pozval k prilagoditvi razmerja med letno in zimsko tarifo omrežnin za gospodinjske porabnike na način, da v čim večji meri zmanjša negativen učinek prehoda v zimsko obdobje.

Pozval jo je tudi k oblikovanju ukrepov, ki bodo spodbudili porabnike k uporabi tehnologij zelenega prehoda tako, da ne bodo zaradi njihove uporabe deležni višjih stroškov omrežnin, ter k prilagoditvi nove metodologije na način, ki bo stimuliral prilagajanje odjema, ne pa kaznoval neprilagajanja.

Pozval jo je k uvedbi prehodnega obdobja pri uveljavljanju nove metodologije, dokler ne bodo imeli odjemalci možnosti sprotnega vpogleda v trenutno porabo in moč odjema, ter k pripravi analize vplivov novega sistema na vse odjemne skupine v 10 dneh.

Poleg tega jo je pozval, da se vsem poslovnim odjemalcem, posebej malim poslovnim odjemalcem, omogoči dveletno prehodno obdobje do uveljavitve nove metodologije, ki naj jo uvaja postopoma, in da naj se v 10 dneh opredeli do sklepov odbora, sprejetih danes in na seji 18. oktobra.

Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa je predlagal preučitev vloge regulatornega organa in njegovih pristojnosti po EU-ureditvi in primerjava te ureditve z ureditvijo po slovenski zakonodaji, pri čemer naj pri ugotavljanju relevantnih okoliščin EU-ureditve upošteva tudi prakso Sodišča EU-ja.

Sorodna novica Golob o omrežnini: Menim, da sistem ni razumljiv, pravičen in ne prispeva k trajnostnim ciljem

V poslanski skupini Svoboda ne nasprotujejo spremembam obračunavanja

"V Svobodi podpiramo prenovo metodologije načina obračunavanja omrežnine, saj lahko le tako zberemo dovolj podatkov in v drugem koraku dovolj sredstev za nadaljnji učinkovit razvoj omrežij za prenos in distribucijo," je dejal Miha Lamut (Svoboda). A menijo, da se da metodologijo izboljšati tako, da bi še naprej spodbujala investicije v obnovljive vire, da bo pravična ter da bi nagrajevala prilagajanje porabe, ne pa kaznovala porabe v "špicah".

Bojana Muršič (SD) je ocenila, da je novi sistem bistveno bolj zapleten, kot je bil stari, in da se ga tudi ni ustrezno predstavilo. Novi sistem "s stališča gospodarstva zahteva bolj strokoven in premišljen pristop", je dejala predsednica odbora DZ-ja za gospodarstvo ter dodala, da ni skladen z določili Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), "ki jasno narekuje, da omrežnine ne smejo predstavljati vira financiranja in nadgradnje omrežja", ampak bi bi morale prvenstveno pokrivati stroške ter izpolnjevati merila učinkovitosti, nediskriminacije, preglednosti, enostavnosti, stabilnosti in predvidljivosti. Izpostavila je, da ljudje v strahu pred energetske revščine prilagajajo svoj način življenja, kar npr. v večstanovanjskih stavbah povzroča hrup ponoči, saj ljudje v večji meri uporabljajo pralne in pomivalne stroje.

Janez Žakelj (NSi) je v imenu predlagateljev druge točke seje, ki so jo na začetku združili v eno, vladi očital popoln obrat v stališču do novega sistema omrežnine. Opozoril je tudi na višje stroške za gospodarstvo in kaznovanje lastnikov sončnih elektrarn, ki so ob spodbudah države investirali v zeleni prehod.

Andrej Kosi (SDS) ni videl potrebe po razlikovanju omrežnine v zimski in poletni sezoni, saj da je omrežje ves čas enako, ter ne potrebe po prilagajanju porabe v dobi digitalizacije. Menil je, da so spremembe omrežnine namenjene temu, da bo energetski lobi zaslužil še več, omrežje pa da bo ostalo enako. Tudi on je izpostavil povišanje stroškov za gospodarstvo, ki da bo zaradi nekonkurenčnih pogojev selilo proizvodnjo v tujino.

V NSi-ju in SDS-u so predlagali, da bi odbor agencijo pozval, naj odstopi od novega sistema obračunavanja omrežnine oz. ga ukine, a sta bila sklepa zavrnjena.

Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da zeleni prehod terja prilagoditve in da je elektroenergetsko omrežje treba nadgrajevati, novi sistem omrežnine pa da ni tako zapleten. Nasprotovala je odpustkom gospodarstvu, saj da bi morali razliko plačati ljudje.

Sorodna novica Zakaj so v koaliciji nenadoma povsem spremenili mnenje glede obračunavanja omrežnine?

Godina zavrnila očitke

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je zavrnila očitke med drugim glede domnevne zastarelosti metodologije in namenskosti sredstev, pobranih z omrežnino. Novi sistem upošteva dejstvo, da je Slovenija ena vodilnih držav glede uvedbe naprednih merilnih sistemov, in se osredotoča na to, da se omrežnina zaračunava skladno z obremenitvijo omrežja. To je tudi razlog za višjo omrežnino v zimski sezoni, poleg tega prerazporeja obremenitev z omrežnino, saj so tisti, ki po novem plačujejo več, doslej plačevali premalo glede na to, koliko uporabljajo omrežje.

Ponovno je na primerih predstavila spremembe po skupinah porabnikov. Za lastnike sončnih elektrarn s toplotno črpalko npr. je strošek omrežnine višji, a zvišanje ublaži oprostitev prispevka za OVE, hkrati zaradi net meteringa še vedno ne plačujejo prevzete energije in ne omrežnine za energijo, tako da je njihov strošek z električno energijo še vedno precej nižji kot pri imetnikih enake toplotne črpalke, ki nimajo sončne elektrarne.

Nekateri člani in članice odbora so Godini očitali, da noče prisluhniti opozorilom, posledic pa v nasprotju z njimi, ki so voljeni, ne bo nosila.

Direktor operaterja elektroenergetskega prenosnega in distribucijskega sistema Eles Aleksander Mervar je med drugim povedal, da so z elektrodistributerji eno leto prilagajali informacijski sistem, tako da morebitni prehod nazaj na starega prej kot v pol leta ne bi bil mogoč.

O očitkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) glede nesorazmerne obremenitve energetsko intenzivne industrije sta Godina in Mervar poudarila, da je delež omrežnine tudi po zvišanju v končnem strošku za električno energijo še vedno razmeroma majhen in nižji kot večini držav EU-ja.

Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal je izpostavila velik pomen energetsko intenzivne industrije za slovensko gospodarstvo in zaposlovanje ter nezmožnost prilagajanja odjema. Menila je, da novi sistem ne upošteva načel zakonodaje in priporočil Acerja. Zavzela se je za prehodno obdobje in sorazmernost obremenitve gospodarstva.

Predsednik žičničarjev Janez Janša, lastnik smučišča Krvavec, je izpostavil, da je eno od smučišč imelo oktobra letos ob nižji porabi nekajkrat višjo položnico za elektriko kot oktobra lani, pri čemer da je bil največji skok pri prispevkih. Godina je dejala, da to povečanje ni posledica sprememb pri omrežnini in da morajo preveriti, ali je pri obračunu prispevkov prišlo do napake, saj da takšnega zvišanja ne bi smelo biti.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energije Tina Seršen je zavrnila očitke o poznem odzivu vlade, saj da do pred kratkim še niso bile znane tarife za leto 2025. Ko je postalo jasno, da tarife ne bodo prilagojene, se je vlada odzvala v skladu s pristojnostmi in gospodinjske odjemalce zaščitila pred v v povprečju 34-odstotnim zvišanjem položnic v zimski sezoni.