V živo

Janez Cigler Kralj je premierja Roberta Goloba vprašal, zakaj je premier "več kot pol leta zavajal javnost, da ljudem glede novega obračunavanja omrežnin ni treba skrbeti". "Zakaj ste govorili eno, potem pa čez noč obrnili?" Spomnil je tudi na članek na spletni strani stranke Gibanja Svoboda, v katerem so še oktobra zapisali, da je odveč bojazen, da bodo ljudje po novem sistemu, ki je začel veljati s 1. oktobrom, plačevali višje položnice za elektrike. Nato pa je vlada prejšnji teden zaradi "nedopustnih" dvigov cen elektrike, ki so posledica drugačnega sistema novega omrežnine, sprejela sklep o nadaljnji regulaciji cen elektrike. Cigler Kralj ob tem meni, da je nov sistem, ki so ga do nedavnega v koaliciji zagovarjali, preveč zapleten in ljudi "spravlja v strah".

Golob je v odgovoru na vprašanje odgovoril tako kot v začetku četrtkove novinarske konference po seji vlade: "Kdor koli je mislil, da bomo dovolili, da se računi z novembrom dvignejo za 30 odstotkov, se je pač zmotil, tega dviga z novembrom ne bo." Vlada je namreč v četrtek do konca februarja podaljšala regulacijo cen elektrike in jo zamejila pri 77 evrih na megavatno uro. V naslednjih štirih, zimskih mesecih bo na računih za elektriko namreč obračunana višja omrežnina. Tako naj bi bila višja cena omrežnine korigirana z nižjo ceno elektrike.

"Sam to imenujem prehodno obdobje, da se vsi prepričamo, ali je ta sistem (obračunavanja omrežnine, op. a.) razumljiv, pravičen in ali dejansko prispeva k trajnostnim ciljem. Moje mnenje je, da ne. Vsaj ne dovolj, saj je bil pripravljen na podlagi metodologije izpred pandemije, izpred energetske krize, predvsem pa so v novem sistemu premalo upoštevane nove zelene tehnologije pri tem, koliko se da prilagajati potrebam omrežja. Moja ključna zamera, če hočete, ni v tem, da je sistem nerazumljiv. Moja ključna zamera je, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi omrežje, ki se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij, lahko z dodatnimi sredstvi, ki se v resnici ne bodo zbrala, okrepili," je dejal Golob.

 Ljudje po uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki po besedah premierja Roberta Goloba to zimo ne bodo imeli nič višjih strokov.Foto: BoBo
Ljudje po uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki po besedah premierja Roberta Goloba to zimo ne bodo imeli nič višjih strokov.Foto: BoBo

Poslanko Levice Natašo Sukič je v poslanskem vprašanju zanimalo, s katerimi ukrepi namerava vlada poskrbeti za energetsko revna gospodinjstva po izteku regulacije cene elektrike. Kot je dejala, je namen novega sistema omrežnin bolj pravična porazdelitev stroškov, višje stroške pa bodo nosila predvsem premožna gospodinjstva in kapital. "A med večjimi porabniki elektrike so tudi najrevnejša gospodinjstva, ki si ne morejo privoščiti novih energetsko učinkovitih naprav," je opozorila.

Po Golobovih navedbah bo omrežnina po koncu ogrevalne sezone nižja, skrbeti pa nas mora nova ogrevalna sezona. "Do prihodnje zime je tudi glede na to, da se bo DZ s tem začel aktivno ukvarjati, dovolj časa, da se stvari uredijo," je zatrdil. Z novo omrežnino se ruši poslovni model Gen-I-ja, pa je Golobu očital Cigler Kralj. "Poleti, ko je največ proizvodnje elektrike iz sonca, bodo ljudje čez dan najmanj trošili in za Gen-I ne bo profita. Zato se je fizična oseba, neodvisni strokovnjak in predsednik vlade tudi oglasil," je bil še oster.

Golobu je ob tem še očital, da bi bilo bolje, da bi sistem popravili, a so se raje odločili za regulacijo cen elektrike, a prihodnje leto regulacije ne bo več, je poudaril. Prav tako je opozoril, da GZS navaja, da so računi za elektriko v nekaterih panogah trikrat višji. Zato ga je zanimalo, zakaj novi sistem ni predvidel prehodnega obdobja za podjetja, kot ga imajo gospodinjstva. Na očitke, da zapostavlja interese gospodarstva, pa je Golob odvrnil, da je gospodarska rast v Sloveniji nad povprečjem EU-ja, inflacija je nizka, brezposelnost prav tako.

Nov sistem obračunavanja omrežnine je Agencija za energijo sicer pripravljala tri leta, začetek pa je bil večkrat zamaknjen. Golob je poslancu Ciglerju Kralju v odgovoru dejal, da bi "z veseljem vplival na agencijo", a je ta "žal neodvisna od vlade".

Golob na očitke o izmikanju: "Verjetno ste me zamenjali s kom drugim"

Poslanec opozicijske stranke SDS Andrej Kosi je premierju zastavil vprašanje v povezavi s preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s sumi nedopustnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov. Dejal je, da je bilo zaslišanje premierja predvideno 10. julija lani, a je bilo tri dni pred tem prestavljeno za nedoločen čas in se "kljub večkratnim pozivom obeh članov komisije iz opozicije" ni izvedlo. "Vabljeni ste bili tudi na pričanje Knovsa, a se pričanja niste udeležili z opravičilom, da pač vi niste oseba, ki bi imela vpliv na postopek aretacije ruskih vohunov in da nimate tam kaj več povedati," je dejal Kosi in dodal, da je bilo prestavljeno tudi zaslišanje premierja pred KPK-jem. Premierja je ob tem vprašal, kdaj bo "začel spoštovati organe" in se udeležil zaslišanja.

"Iz teh besed in iz tega vprašanja sem dobil v resnici občutek, da se me obtožuje, da se izmikam preiskavam – verjetno ste me zamenjali s kom drugim, ki ga trenutno ni v dvorani," je poslancu SDS-a odgovoril Golob. "A moram naštevati, kdaj so se vaši člani izmikali sodišču?" je vprašal in spomnil tudi na pozive k linču sodnic, ki sodijo v točno določenih primerih. "Moj nabiralnik je dovolj velik, moj nabiralnik sprejema vsa vabila vseh preiskovalnih organov, nikoli še do zdaj ni bil premajhen in nikoli do zdaj se nisem izmikal in nikoli do zdaj ni bilo treba najemati detektiva, ki bi me iskal po Sloveniji zato, da bi mi lahko vročil kakršen koli spis ali vabilo," je poudaril. Ponovil je, da bo vabilo sprejel tudi takrat, ko se ne bo strinjal z obtožbami, "in to velja tudi za primer mojih navidezno nedovoljenih pritiskov na policijo, predvsem pa za sojenje ruskim vohunom".

Glede slednjega primera je po njegovih besedah zelo jasno, zakaj se ni smel udeležiti seje Knovsa. Takrat je namreč sojenje po njegovih besedah še vedno potekalo in so bile "vse informacije, ki so takrat prihajale ven, v škodo sojenja". Poudaril je, da so tuje obveščevalne službe potrdile, da je bil datum aretacije izbran izključno na podlagi strokovnih in skrbno izbranih podatkov obveščevalnih služb "in da nobene politike, še najmanj pa mene, ni bilo zraven takrat, ko so se odločali o datumu". "Primer ruskih vohunov jasno kaže, kdo je govoril resnico in kdo neresnico," je dodal.

"Jaz pričam takrat, ko je to potrebno in ko dobim vabilo in se nanj odzovem. Pred tem poskrbim za dokaze in druge priče, ker ne gre za mojo besedo proti drugi besedi, gre za to, da obstajajo priče, ki so po službeni dolžnosti edine odgovorne za dajanje odgovorov, in oni morajo potrditi ali ovreči posamezne trditve, vključno z mojimi," je poudaril. Pojasnil je, da je dobil vabilo na KPK in da je udeležbo v decembru že potrdil. "Z veseljem bom šel na KPK, zaradi tega, ker je skrajni čas, da se ta točka umakne," je dodal glede primera domnevnih pritiskov na policijo. "Bizarno je, da se politični pogovor dveh, predsednika vlade in ministra, ima za korupcijo," meni Golob. To se po njegovih besedah ima samo v Sloveniji v točno določenem primeru.

Golob optimističen glede pridobitve evropskih sredstev za nov superračunalnik

O superračunalniku je Goloba spraševal poslanec NSi-ja Franc Medic. V Mariboru že deluje en superračunalnik, Arnes pa pripravlja gradnjo novega velikega podatkovnega centra na zemljišču ob hidroelektrarni Mariborski otok, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier. Kot je pojasnil, zemljišče ni izbrano naključno, saj je na tej lokaciji na voljo dovolj hladilne moči in električne energije, kar je za poganjanje tako velikih podatkovnih centrov nujno potrebno. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila po Golobovih besedah vložena pred nekaj meseci. "Računamo, če bo šlo po načrtih, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno v januarju prihodnje leto, se pravi v mesecu in pol," je dejal premier.

Novi superračunalnik bi bil po Golobovih besedah v skladu z načrti nove Evropske komisije prilagojen temu, da bodo z umetno inteligenco veliko množico satelitskih slik lahko učinkovito obdelovali. "Prva aplikacija, o kateri sem se že pogovarjal s predstavniki slovenske vesoljske industrije in s katero se bo Slovenija v mednarodnem prostoru skupaj promovirala, je področje upravljanja voda," je pojasnil. "To ni bila moja domislica, ampak je izhajalo iz njihovih izkušenj, ki so jih imeli po poplavah pri nas, in predvsem iz tega, kje je bil interes v svetu, konkretno iz njihovih izkušenj v sodelovanju z Indijo," je dodal.

Sam je, kot je dodal, dobil najbolj konkretno ponudbo s tega področja iz Alžirije. "Oni imajo velik izziv s svojim južnim delom države, kjer je voda več vredna od zlata in imajo tudi svoj satelitski program, zato jih zelo zanima sodelovanje pri obdelavi (satelitskih podatkov op. STA) na Zemlji," je še dejal Golob.

Ko gre za vprašanje konkretne prijave za sredstva za evropski superračunalnik, je Slovenija prvo prijavo dala skupaj v konzorciju z Italijo, zdaj pa pripravlja drugo prijavo, kjer bo nosilec Maribor oz. Slovenija. "Jaz verjamem, da bomo znali tudi zato, ker smo sodelovali v prvem konzorciju skupaj z Italijani, svojo vlogo še toliko bolj kakovostno pripraviti in po vseh zagotovilih, ki jih imamo neposredno iz pristojnih direktoratov v Bruslju, smo na zelo dobri poti, da bo ta superračunalnik v Sloveniji," je sklenil.

Na vprašanja poslank in poslancev odgovarjajo tudi ministrice in ministri.

Potrjevanje proračunov za prihodnji dve leti

Torkovo nadaljevanje seje bo v znamenju proračunskih dokumentov. Predlog sprememb proračuna za leto 2025 predvideva zvišanje odhodkov za osem odstotkov, na 17,09 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bi tako znašal 2,6 odstotka BDP-ja. V letu 2026 pa vlada načrtuje podobne odhodke kot prihodnje leto, proračunski primanjkljaj pa naj bi se znižal na 1,6 odstotka BDP-ja. Fiskalni svet sicer opozarja, da utegne biti primanjkljaj višji, ker v dokumentih niso upoštevane spremembe nekatere zakonodaje, kot je denimo predlagani zakon o ogrevanju Šaleške doline, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.

Na četrtkovem delu seje bodo nato poslanke in poslanci med drugim obravnavali predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki predvideva ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, s katero želijo doseči zagotavljanje razvoja in delovanja sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu. Obravnavali bodo tudi predlog zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in posojilnih produktov.

V petek bo DZ odločal o Antonu Ropu

Sorodna novica Koalicija bo najbrž glasovala proti Antonu Ropu

V petek pa bodo poslanke in poslanci obravnavali predlog sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga vložili v SDS-u, z njim pa predlagajo izvzem upokojencev iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Veliko pozornosti bo sicer ob zaključku redne seje usmerjene predvsem na odločanje o kandidaturi Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije.

Koalicija je namreč že večkrat ponovila, da pri kandidaturi za vodenje Banke Slovenije podpira Sašo Jazbec, in ne Ropa, ki ga je na funkcijo predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ropovo kandidaturo je sicer pretekli teden zavrnila tudi mandatno-volilna komisija DZ-ja.