V okviru 40. Slovenskega knjižnega sejma so predstavili rezultate sedme raziskave o bralni pismenosti, ki jo izvajajo več kot 50 let. Najnovejša izvedba raziskave o bralni pismenosti, založništvu in nakupovanju knjig Knjiga in bralci, ki jo redno izvajajo od leta 1973, je pričakovano pokazala trend padanja števila prebranih knjig, med bralci so v porastu prebrane knjige v angleščini, opazno pa je tudi naraščanje sredstev knjižnicam.

Pomanjkanje časa in interesa
Kot je razvidno iz raziskave, so razlogi za nebranje pomanjkanje časa, volje in interesa, medtem pa redni bralci branje dojemajo kot vseživljenjsko izobraževanje. Povečuje se trend branja v angleškem jeziku (med mladimi do 24. leta jih 76 odstotkov bere v angleščini), priljubljene so predvsem zvočnice in e-knjige.

V povprečju 43 odstotkov vprašanih ne bere
V več kot pol stoletja dolgem ugotavljanju slovenskih bralnih navad je nebralcev povprečno 43 odstotkov vprašanih. Letošnji rezultat je v okviru dolgoletnega trenda nekoliko boljši, saj je delež tistih, ki v zadnjem letu niso prebrali niti ene knjige, nepovezane s službenimi ali šolskimi obveznostmi, 42 odstotkov.

V življenju so tudi reči, za katere je potreben intelektualni napor
Strokovnjak za založništvo Miha Kovač, eden od avtorjev raziskave Knjiga in bralci 7, meni, da je upad bralne pismenosti povezan s spremembami vrednot v družbi. "Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo ravno skozi branje".

Poleg Kovača podpisujejo knjigo še Andrej Blatnik, Jaka Gerčar in Samo Rugelj. Zadnji je dejal, da branje preprostih žanrskih ali angleških vsebin ne koristi k zvišanju bralne pismenosti in širjenju besednega zaklada v slovenščini. "Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost," je prepričan.

Le 13 odstotkov bralcev letno prebere več kot deset knjig v slovenščini
Povečal se je sicer segment bralcev, ki so v zadnjem letu prebrali eno, dve ali tri knjige. To pa je tudi edini segment, katerega del se je povečal. Delež rednih bralcev, ki letno preberejo več kot deset knjig v slovenščini, pa se je v zadnjih desetih letih zmanjšal na 13 odstotkov.
Med vprašanimi jih tiskane in elektronske knjige kupuje 53 odstotkov. Največ kupcev je starih med 25 in 34 let, najmanj pa med starejšimi od 50 let. Do najbolj očitne spremembe je prišlo v skupini mladih do 24 let, od katerih jih 63 odstotkov kupuje knjige. Pred petimi leti je knjige v tej skupini kupovala manj kot polovica.

Upad sredstev za založbe
Raziskovalci so se v raziskavah posvetili tudi javnemu in zasebnemu založništvu. V nasprotju s povečanjem javnih sredstev knjižnicam in večjim številom knjižničarjev, sredstva za slovenske založbe padajo.

Pisatelj Andrej Blatnik je opozoril na pojav žanrskih knjig na vrhu lestvice najbolj branih knjig, založnik in pisatelj Samo Rugelj pa izpostavil prednosti pandemije covida-19 in z njo povezane bone za kulturo, vzpon distributerskih založnikov in skrb nad odhajajočim kadrom. Knjižno-založniška panoga ni več zanimiva za vlagatelje in podjetnike, meni.

Raziskavo, ki jo je financirala Javna agencija za knjigo, so izvedli na reprezentativnem vzorcu 1011 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 75 let.

Norveški projekt za dvig bralne pismenosti
Beseda o bralni kulturi je na sejmu tekla tudi v pogovoru z Marit Borkenhagen iz Norveške, ki je v pogovoru z Miho Kovačem predstavila projekt za dvig bralne pismenosti med otroki in mladimi, z imenom Leseleft Lillehammer. Projekt so zasnovali, ker se tudi tam spoprijemajo s padcem bralne pismenosti.

Pomemben je zgodnji poseg pri najmlajših.
Po besedah Marit Borkenhagen, ene od skrbnic projekta, je ta lokalne narave, izvajajo ga že več let, vanj pa je vključenih več partnerjev, od vrtcev, šol, knjižnic do drugih kulturnih ustanov pa vse do občine. Za glavni cilj so si zadali izboljšanje kakovosti učenja branja, in to v treh starostnih skupinah: pri otrocih na prehodu iz vrtca v šolo, srednješolcev in mladih odraslih. Zlasti se jim zdi pomemben "zgodnji poseg" pri najmlajših.

Na Norveškem jih skrbi nacionalna raziskava iz lanskega leta, ki je pokazala, da starši vedno manj berejo otrokom in da statistično eden od treh staršev ne bere nič. Veseli jih, da jim je po letu dni uspelo vsaj pri tem, da tisti starši, ki berejo, berejo več, kot so prej.

Projekt izvajajo zelo sistematično, pri čemer uporabljajo več tehnik, od uvajanja besednih iger, učenja na različnih postajah, kar se je zlasti izkazalo pri učencih prvega in drugega razreda, do posebnega branja črk in drugih igrivih pristopov.

Pri projektu pomembno vlogo igrajo tudi lokalne in šolske knjižnice, ki so jih v ta namen prenovili in s tem naredili privlačnejše za otroke. Za srednješolce izvajajo projekt 15- minutnega branja. Na vprašanje, kako najstnike spodbudijo k branju, je odvrnila, da jim za to ponudijo številne tematike.

Spodbujanje branja s knjižnimi igrami
Obenem izvajajo tudi projekt Boklek (v prostem prevodu knjižna igra), v katerega je vključenih od 80 do 90 odstotkov vseh šestletnikov, srednješolcem pa je namenjen projekt World Expression Forum (WEXFO), ki promovira svobodo izražanja. Obenem pripravljajo tudi vrsto literarnih festivalov za mlade.

Projekt Leseleft Lillehammer poteka pod mentorstvom strokovnih sodelavcev iz različnih ustanov, ki se srečujejo na mesečni ravni, enkrat letno pa opravijo celovito refleksijo, je še povedala Borkenhagen in dodala, da se v nekaterih stvareh zgledujejo tudi po Ljubljani, s katero sta v družini Unescovih mest za literaturo. Poudarila je še, da ji je v navdih tudi Ljubljanski manifest o poglobljenem branju.