"Izbrisani so slovenska zgodba, zgodba o arbitrarni in sistemski krivici oblasti, ki je hipoma črpala in izbrisala iz življenja Republike Slovenije celotno skupino ljudi," so navedli v utemeljitvi priznanja. Pojasnili so, da je izbrisanim s samoorganiziranostjo in vztrajnostjo samim uspelo zase izboriti spoštovanje človekovih pravic, za to pa so morali uporabiti vse domače in nato še mednarodne mehanizme za varstvo človekovih pravic. Boj izbrisanih pa je bil po njihovih navedbah "tudi boj za pravno državo, kjer se spoštujejo pravice vseh prebivalcev in prebivalk". Ta boj še vedno traja," so poudarili. Ob tem so dodali še, da lahko položaj izbrisanih "razreši le zakon, ki bo dal pravno podlago nujnim ukrepom".

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru ob podelitvi priznanja na slovesnosti na današnji mednarodni dan človekovih pravic poudarila, da se ljudje s človekovimi pravicami ukvarjajo na različne načine, številni se z njimi ukvarjajo profesionalno, nekateri po imenovanju v poslanstvo varuha človekovih pravic ali zagovornika načela enakosti, medtem ko nevladne organizacije podpirajo civilnodružbena hotenja in opozarjajo na kršitve, ki prizadenejo skupine, potisnjene na obrobje družbenega dogajanja. "Včasih pa so popolnoma običajni ljudje zaradi posebnih okoliščin prisiljeni, da postanejo zagovorniki človekovih pravic," je navedla.

Kot je pojasnila, med tokratnimi prejetimi predlogi za priznanje izstopata dva, in sicer delo aktivistov Anhovega, ki so se dolga leta bojevali proti azbestu v svojem okolju, ter delo izbrisanih, "ki so se desetletja borili ter se še borijo za pravico, obstajati v naši državi".

"Črni madež v slovenski zgodovini"

Pirc Musar je kritična do tega "črnega madeža v slovenski zgodovini", povezanega z izbrisanimi. Ne razume, zakaj od vlade in od ministrstva za notranje zadeve ne dobijo odgovora na predlog zakona, ki bi sistemsko uredil položaj izbrisanih. Kot je napovedala, bo za vse, ki bodo ostali na cesti brez pravic, naredila enako, kot je naredila za izbrisanega, ki mu je po dveh letih bivanja v bolnišnici uredila stalno prebivališče v Sloveniji.

Poudarila je, da se kljub opozorilom Sveta Evrope v Sloveniji "ne zganemo". "Nisem podelila te nagrade z nekim upanjem, da se bo morda v kratkem kaj spremenilo, žal vam moram povedati, da sem to upanje izgubila, in mi je hudo," je dejala. Je pa podelitev nagrade kljub vsemu še en poskus v smer, da bo vlada "končno spravila s sveta to veliko črno packo, najhujšo kršitev človekovih pravic v zgodovini Republike Slovenije".

Beširović: To je priznanje, da smo se bojevali za pravo stvar

Priznanje je prevzel predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević, ki je vlado pozval k sprejetju ustrezne zakonodaje.

Po besedah Beširevića gre za priznanje, da so se bojevali za pravo stvar. Poudaril je, da priznanje ni samo stvar enega društva, temveč slehernega izbrisanega. "To je tudi priznanje za vse tiste, ki ste nas podpirali dolgih 22 let našega boja," je dejal in navedel nekatere nevladne organizacije.

"To priznanje naj nam bo v spodbudo za naprej, kajti izbrisa še ni konec, pravice izbrisanih še niso urejene. V Sloveniji imamo še izbrisane, ki so brez statusa. Da bi uredili te njihove pravice, je potreben zakon," je poudaril Beširević. Predsednici republike se je zahvalil za pobudo v zvezi z osnutkom zakona, ki so ga pripravili skupaj z nevladnimi organizacijami, in vlado pozval, naj ga sprejme in konča "to kalvarijo z izbrisanimi".

Po njegovih besedah so izbrisani v letih boja pretrpeli marsikaj, tudi grožnje, ponižanje in pljuvanje. "Ampak nismo se dali in se še zdaj borimo in ne bomo nehali, dokler bo sleherni izbrisan v Sloveniji," je poudaril. Spomnil je tudi na nekatere pokojne aktiviste.

Hanžek: To je bila "birokratska usmrtitev"

Častni govorec na prireditvi v predsedniški palači Matjaž Hanžek, ki je bil varuh človekovih pravic v letih od 2001 do 2007, je spomnil, da je bila ena prvih človekoljubnih potez slovenske politike dogovor o podelitvi državljanstva vsem stalnim prebivalcem s koreninami v drugih republikah Jugoslavije. "A nikoli ni bil izpolnjen, nasprotno, prišlo je do izbrisa, birokratske usmrtitve več kot 25.000 ljudi," je opozoril.

Po njegovih besedah se podobno z zaničevanjem spoprijemajo tudi Romi. Hanžku se zdi, da se z njimi pogovarja le policija, "za vse druge pa so le nadležen problem, ki bi ga najraje ne videli". "Kraja krompirja na njivi je postala največji družbeni in varnostni problem, saj je milijardni korupcijski kriminal, kot kaže, manj pomemben," je dejal.

Po Hanžkovih besedah je ključnega pomena, ali tudi člane skupnosti, ki jih imamo za drugačne, imamo za ljudi, s katerimi skupaj ustvarjamo in si delimo blaginjo, ali pa ljudi, ki kakor koli odstopajo od večinskih standardov, dojemamo le kot oviro v lastnem napredku. Hanžek je kritičen do take kulture izključevanja, zavzema se za vključujočo družbo.

Katič: Človekove pravice naj ne bodo črka na papirju

Človekove pravice niso ključne le za sedanjost, ampak tudi za skupno prihodnost. Spominjati se je treba vrednot, ki so temelj vseh naših prizadevanj – enakosti, dostojanstva in svobode za vse ljudi, so zapisali na spletni strani ministrstva za pravosodje. Letošnja tema dneva človekovih pravic Naše pravice, naša prihodnost, takoj nas po njihovih navedbah opominja, da so človekove pravice ključnega pomena ne le za sedanjost, ampak tudi za oblikovanje naše skupne prihodnosti.

"Človekove pravice bi morale biti samoumevne, žal pa smo priča številnim izzivom, ki se pojavljajo doma in po svetu, kjer te niso vedno spoštovane in so pogosto ogrožene," so opozorili.

Pojasnili so, da se svet spopada z naraščajočimi napetostmi, vojnami, begunsko krizo in številnimi drugimi grožnjami, ki neposredno vplivajo na življenje milijonov ljudi. Tudi doma se pogosto spopadamo z izzivi glede enakopravnosti, dostopa do pravice in zaščite najranljivejših skupin, so dodali.

Ob tem so povzeli besede ministrice za pravosodje Andreje Katič, da moramo v času, ko se spopadamo s takimi izzivi, še posebej jasno poudariti, da "pravice posameznika niso le besede na papirju, ampak temeljne vrednote, ki oblikujejo našo skupnost, našo družbo in našo prihodnost". "Le z enotnim in odločnim delovanjem vseh – posameznikov, institucij in države – lahko zagotovimo, da bodo človekove pravice resnično postale samoumevne za vse," je prepričana Katič.

Na ministrstvu se zahvaljujejo vsem, ki si prizadevajo za svet, kjer bodo pravice vseh ljudi enako spoštovane.

Slovenija spodbuja spoštovanje človekovih pravic

Slovenija z zunanjo politiko potrjuje zavezanost spodbujanju spoštovanja in varstva človekovih pravic, predvsem v okviru mednarodnih organizacij, so ob današnjem dnevu človekovih pravic poudarili na zunanjem ministrstvu. Zunanja ministrica Tanja Fajon je spoštovanje človekovih pravic označila za lakmusov papir demokracije in vladavine prava.

Pomembna prioriteta slovenske zunanje politike na področju človekovih pravic so po besedah ministrice pravice žensk in deklic. "V svetu, kjer smo priča množičnim kršitvam mednarodnega prava in krhanju mednarodnega reda, je zdrava civilna družba, ki ne more obstajati brez močnega glasu žensk, ključnega pomena," je poudarila Fajon.

Ministrstvo v sporočilu za javnost še navaja, da Slovenija aktivno spodbuja spoštovanje, varstvo in uresničevanje človekovih pravic, še posebej v okviru mednarodnih organizacij. To kaže tudi s svojim delovanjem kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v obdobju 2024–2025 in članica Ekonomskega in socialnega sveta ZN-a (ECOSOC) v obdobju 2023–2025. Kandidira tudi za članico Sveta ZN-a za človekove pravice v obdobju 2026–2028.

Deklaracija človekovih pravic sprejeta 10. decembra 1948

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je za mednarodni dan človekovih pravic določila 10. december, ker je na ta dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic. Ta je prvič na univerzalni ravni zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na njihove okoliščine.

Letos ob svetovnem dnevu človekovih pravic zaznamujemo tudi pomembni obletnici dveh temeljnih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, in sicer 40. obletnico Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in 45. obletnico Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, so še spomnili na zunanjem ministrstvu.