Kot je na novinarski konferenci dejal predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull, vlado pozivajo, naj izpelje zdravstveno reformo, katere temelj bo ločitev javnega zdravstva od "zasebnih dobičkarskih interesov". Ministrstvo za zdravje po njegovih besedah zavlačuje s pripravo zakona o zdravstveni dejavnosti, poleg tega pa naj bi bil ta "pisan po nareku koncesionarjev, ki si želijo ustanavljati zasebne bolnišnice, privatizirati in še naprej rušiti javno zdravstvo".

Če vladni predlog ne bo šel v smeri razmejitve med javnim in zasebnim, pa poslance pozivajo, naj podprejo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v civilni iniciativi, vložila pa sta jo nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec Levice Miha Kordiš. Ta predlog po Jenullovih besedah "popolnoma jasno in enostavno preprečuje dvoživkarstvo in ščiti javno zdravstvo".

Sorodna novica Glas ljudstva pripravil svoj predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, v DZ ga bo vložil Miha Kordiš

K podpori predloga pozval tudi Kordiš

K podpori omenjenemu predlogu je poslanske kolege na novinarski konferenci pozval tudi Kordiš, ki je pojasnil, da ga bo DZ obravnaval 15. januarja prihodnje leto. Poslanci bodo imeli po njegovih besedah možnost, da glasujejo o "dejanski odpravi dvoživk", saj vlada po njegovem mnenju tega več kot očitno ne bo storila.

Ministrstvo je sicer po njegovih besedah po mesecih oz. letih zavlačevanja res pripravilo svoj predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, a gre očitno v napačno smer in napoveduje še več privatizacije zdravstva.

Vlado pozivajo k proporcionalnemu zdravstvenemu prispevku

V civilni iniciativi poleg tega vlado pozivajo, naj izpolni obljubo o pravičnem oz. proporcionalnem zdravstvenem prispevku. Če tega ne bodo storili, bodo v civilni družbi v januarju sami pripravili tudi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ga s pomočjo poslancev in poslank vložili v državni zbor, je napovedal Jenull. "Pričakujemo, da bodo vse koalicijske poslanske skupine, ki so imele toliko povedati, tudi podprle ta naš predlog, če ne bo drugega predloga z ministrstva za finance na mizi," je dodal.

Tudi član iniciative Dušan Keber je napovedal pripravo predloga, po katerem bi bil obvezni zdravstveni prispevek proporcionalen in bi znašal odstotek bruto plače. To bi po njegovih besedah pomenilo, da bi tisti z najnižjo plačo za zdravstveni prispevek plačevali približno 15 evrov, predsednik vlade približno 40 evrov, predsednik uprave NLB-ja pa denimo 250 evrov. "Ali je to res nepravično?" se je vprašal Keber.

Da bo taka rešitev prava in do ljudi pravična, je prepričana tudi Šetinc Pašek. Vlada je namreč ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedala, da bo do konca lanskega leta uvedla progresivno plačevanje prispevka. "To se ni zgodilo in danes smo tu, kjer smo, da revni plačujejo za zdravstveno zavarovanje več, kot plačujejo bogati," je poudarila.

Da bo predlog za "dejansko ukinitev dopolnilnega zavarovanja" vložil v parlamentarni postopek, če tega ne bo storila vlada oz. koalicija, je napovedal tudi Kordiš.