Glas ljudstva opozarja na izdajo javnega interesa v predlogu zakona o zdravstvenih dejavnostih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Foto: Janez Zalaznik
Glas ljudstva opozarja na izdajo javnega interesa v predlogu zakona o zdravstvenih dejavnostih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Foto: Janez Zalaznik

Glas ljudstva je v sporočilu po novinarski konferenci zapisal, da so člani in članice vladajoče koalicije jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva obljubljali pred volitvami v DZ leta 2022, zapisali pa so jo tudi v koalicijsko pogodbo.

A osnutek novele zakona, ki ga pripravljajo na ministrstvu za zdravje in so ga v iniciativi pridobili, po njihovih navedbah še naprej dovoljuje delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih, prepovedujejo ga zgolj pri zasebnikih brez koncesije. "Koncesionarji niso enaki javnim zdravnikom, temveč so zunanji zasebni izvajalci javnega sektorja, ki za razliko od javnih izvajalcev svobodno razpolagajo z dobičkom in jih regulira civilna in ne javna zakonodaja," so zapisali v iniciativi Glas ljudstva in dodali, da koncesionarji prav tako ne nosijo nikakršne odgovornosti za vzdržno delovanje celotnega sistema, ampak ga "s svojim prizadevanjem za dobičkom pospešeno finančno in kadrovsko izčrpavajo".

Kot še eno veliko napako predloga so označili "nameravano legalizacijo plačevanja dela v javnem sektorju po podjemnih pogodbah". Po njihovih podatkih ima na mnogih oddelkih več kot polovica zdravnikov poleg redne zaposlitve še podjemne pogodbe, za zneske, ki so nekajkrat višji od njihovih plač.

"Ohranjanje obstoja dvoživk in legalizacija podjemnih pogodb odpira pot procesu, v katerem bi javni zdravniki postali 'svobodni zdravniki' po modelu, ki ga že vrsto let predlaga zdravniška zbornica," menijo v iniciativi. Ta predlog pa je bil, kot so zapisali, "že večkrat razkrinkan kot očitna pot v privatizacijo in kadrovsko rušenje javnega zdravstva za dodatne dobičke posameznikov".

Osnutek novele zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje za Glas ljudstva, ni sprejemljiv. Zato so pripravili svoj predlog. Koalicijske poslanke in poslance so pozvali, naj jim v enem tednu sporočijo, ali nameravajo zakon podpreti in prispevati svoj podpis. Pri tem pa so napovedali, da bodo zakon prihodnji teden v vsakem primeru vložili v DZ, saj jim je podporo že zagotovil poslanec Miha Kordiš (Levica), ki je v ločenem sporočilu za javnost ostale koalicijske poslanke in poslance pozval, da se pridružijo s svojimi podpisi.

Društvo poslancev 90 predstavilo svoj predlog preobrazbe zdravstva

Predlog izhodišč za dolgoročni načrt preobrazbe slovenskega zdravstva so v ponedeljek predstavili tudi na posvetu Društva poslancev 90. Soavtor izhodišč in član Društva poslancev 90 Tomaž Schara je dejal, da gre za "podlago za razmišljanje", ki temelji na primerih dobrih praks iz evropskih držav, zlasti Avstrije.

Po njegovih besedah je ključ do preobrazbe zdravstva v načrtovanju, ki bo omogočilo boljšo koordinacijo, postavilo jasne cilje ter izboljšalo učinkovitost delovanja zdravstvenega sistema. Avtorji za temelj načrtovanja predlagajo metodo Demingovega kroga, ki vključuje načrtovanje, izvedbo, preverjanje in ukrepanje.

Schara, sicer tudi predsednik odbora za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije, je poudaril, da načrt predvideva temeljite spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile ločitev regulativne in upravljavske vloge v zdravstvenem sistemu. Pomembna je tudi profesionalizacija upravljanja zdravstvenih zavodov in preoblikovanje zdravstvene blagajne v pravo zavarovalnico. Dodal je, da je nujna tudi uvedba sistemov za merjenje in analizo kakovosti zdravstvenih storitev.

Soavtorica izhodišč in zdravnica Tina Bregant je poudarila, da je preobrazba zdravstvenega sistema nujna. Opozorila je, da zdravniki v Sloveniji opravljajo "kup administrativnega dela", razbremeniti jih je treba predvsem na primarni ravni. Na sekundarni ravni je treba specializirati bolnišnice, zlasti za rutinske posege, na terciarni ravni pa je potrebna mrežna organizacija.

Po njenih besedah bi morali v Sloveniji imeti tudi akademsko bolnišnico. Ta bi bila učna baza in prostor za testiranje sodobnih tehnologij, omogočala bi regijsko in čezmejno sodelovanje in bila lahko dostopna tudi bolnikom. Poskrbeti je treba tudi za dispečersko in reševalno službo, vključno s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, oskrbo na domu ter paliativno oskrbo. "Korenite spremembe potrebuje tudi krovni zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To je naloga ministrstva za zdravje," je še dodala.

Soavtor izhodišč in nekdanji direktor Onkološkega inštituta Ljubljana Janez Remškar pa je poudaril, da je v zdravstvenem sistemu potrebna obuditev principov, kot so odličnost, znanje, humanizem, odgovornost, altruizem, spoštovanje sodelavcev in timsko delo. Nujno je tudi racionalizirati zdravniško delo, spremeniti sistem selekcije pri izbiri študentov medicine in "vsaj na področju medicine in zdravstvene nege uvesti meritokracijo".

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je na posvetu povedala, da se zdravniki zavzemajo za ohranitev in razvoj javnega zdravstvenega sistema. Pri spremembah sistema pa je treba biti pozoren predvsem na izide zdravljenja, upoštevati vse podatke, ki jih zaznavajo v zdravstvu, in izhajati iz mednarodno primerljivih praks.

"Slovensko zdravstvo še vedno ni slabo, zato ker ga iz dneva v dan v rokah držimo zdravstveni delavci. Včasih grdo rečem, da je zdravstvo dobro navkljub zdravstvenemu sistemu. Ampak to ne bo trajalo dolgo, tako da zdravniki prosimo, da se v državi uvedejo smiselne in dolgoročne spremembe zdravstvenega sistema," je poudarila.

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je dejal, da v zvezi predlagajo ustanovitev koalicije organizacij civilne družbe za razvoj zdravstva v Sloveniji, ki bi omogočila sodelovanje organizacij civilne družbe.