Na turnirju je sodelovalo 13 reprezentanc, med njimi tudi Jugoslavija, na koncu pa je slavila domača reprezentanca, ki je v finalu premagala Argentino s 4:2.

Tekma za 3. mesto med Kraljevino Jugoslavijo in ZDA ni bila odigrana, po nekaterih virih zaradi jugoslovanskega ogorčenja nad sojenjem v polfinalu, zato so tretje mesto uradno osvojili Američani.

Reprezentanca kraljevine Jugoslavije je bila zaradi politično-športnega spora sestavljena samo iz srbskih igralcev, morali bi nastopiti še najboljši iz hrvaških klubov, vendar so zaradi zamere ob prestavitvi sedeža Jugoslovanske nogometne zveze iz Zagreba v Beograd ostali doma. Brez predvidenega nastopa je zaradi bojkota ostal tudi Slovenec Maksimilijan Mihelčič, vratar Gradjanskega iz Zagreba.

Drugo svetovno prvenstvo v nogometu je leta 1934 gostila Italija. Na njem je sodelovalo 16 reprezentanc, ki so odigrale 17 tekem. Svetovni prvak je postala Italija, ki je v finalu po podaljških z 2:1 premagala Češkoslovaško. Jugoslavija se na prvenstvo ni kvalificirala.

Slovenska reprezentanca je na svetovnem nogometnem prvenstvu sodelovala dvakrat. Prvič pod vodstvom Srečka Katanca leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem. Po uvodnem porazu proti Španiji (1:3), sta sledila še dva poraza proti Južni Afriki (0:1) in Paragvaju (1:3). Edina gola za Slovenijo sta dosegla Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Drugič se je reprezentanca na SP uvrstila leta 2010, kjer je pod vodstvom selektorja Matjaža Keka prav tako izpadla že v prvem delu.

Leta 100 p. n. št. se je rodil rimski vojskovodja, politik in pisatelj Gaj Julij Cezar, po latinsko Gaius Iulius Ceasar. Najslavnejši rimski vojskovodja je s svojimi številnimi bojnimi zmagami zelo razširil Rimski imperij.

Leta 1527 se je rodil valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf John Dee.

Leta 1558 so Španci v bitki pri Gravelinesu premagali Francoze.

Leta 1590 se je rodil Italijan Emilio Altieri, bolj znan kot papež Klemen X.

Leta 1643 so angleški rojalisti v bitki pri Roundway Downu premagali predstavnike parlamenta.

Leta 1793 je privrženka žirondistov in monarhistov Charlotte Corday v Parizu ubila enega najradikalnejših voditeljev francoske buržoazne revolucije Jean-Paula Marata. Pogreb se je sprevrgel v val protestov ljudstva proti ostankom zrušene monarhije. Charlotte Corday so ubili štiri dni kasneje.

Leta 1821 se je rodil ameriški general Nathan Bedford Forrest.

Leta 1841 se je rodil avstrijski arhitekt, urbanist in pedagog Otto Wagner. Velja za pionirja modernga urbanizma in arhitekture in je utemeljitelj dunajske šole.

Leta 1854 so Mehičani v bitki pri Guaymasu ustavili francosko invazijo.

Leta 1878 je Srbija na berlinskem kongresu dobila popolno neodvisnost.

Leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski slikar, risar, ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar. Opravil je pionirsko delo v grafiki s ciklom Sedem naglavnih grehov leta 1927, ustvaril je socialnokritični cikel Zrcalo sveta, med ilustracijami pa velja omeniti Levstikov roman Krpan, ki ga je ustvaril leta 1917. Zelo znana je akvarelirana perorisba iz leta 1913 z naslovom Ivan Cankar arestant. Leta 1942 so Smrekarja kot talca ustrelili italijanski okupatorji.

Leta 1900 so evropski zavezniki znova zasedli kitajsko mesto Tjentsin.

Leta 1900 se je rodil ameriški džezovski klarinetist George Louis Francis Zeno, bolj znan kot George Lewis.

Leta 1920 so fašisti v Trstu požgali Narodni dom. Na trgu Unita so pripravili protestni shod in začeli lov na Slovence, enega so ubili.

Leta 1930 se je v Urugvaju s tekmo Mehika - Francija začelo prvo svetovno prvenstvo v nogometu. V Montevideu so trikolori zmagali s 4:1.

Leta 1934 se je rodil nigerijski pisatelj, dramatik in politik Akinwande Oluwole "Wole" Soyinka, ki je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1967 se je rodil slovenski kolesar Marko Baloh.

Leta 1941 so v zadvorskih hribih, na vzhodnem delu Ljubljane, ustanovili Molniško četo, prvo partizansko enoto v Sloveniji. Ob ustanovitvi je imela 13 borcev.

Leta 1942 so nemške podmornice potopile tri trgovske ladje v Zalivu sv. Lovrenca.

Leta 1942 se je rodil legendarni ameriški filmski igralec in producent Harrison Ford.

Leta 1943 se je končala ena najhujših bitk v II. svetovni vojni, bitka pri Kursku, ki se je začela 5. julija istega leta. To je bil spopad med nemškimi silami in sovjetsko Rdečo armado, velja pa za največjo tankovsko bitko v zgodovini. V njej so Nemci izgubili 70.000 mož, 1.500 tankov in 1.000 letal.

Leta 1944 se je rodil madžarski kipar in arhitekt Erno Rubik, ki je znan tudi po tem, da je izumil t. i. Rubikovo kocko.

Leta 1946 je umrl ameriški fotograf Alfred Stieglitz.

Leta 1954 je umrla mehiška slikarka Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderón, bolj znana kot Frida Kahlo.

Leta 1957 se je rodil ameriški filmski režiser Cameron Crowe.

Leta 1967 se je rodil italijanski didžej Benny Benassi.

Leta 1983 se je rodil kitajski atlet Šjang Liu, ki je leta 2006 postavil nov svetovni rekord v teku na 110 metrov z ovirami: 12,88.

Leta 1984 je Sergej Bubka na atletskem mitingu v Londonu v skoku s palico s 5,90 metra postavil novi svetovni rekord.

Leta 1996 so ob strmoglavljenju indonezijskega letala DC-10 ob vzletu iz Fukuoke trije ljudje umrli.

Leta 2002 je strela zanetila velik gozdni požar v dveh ameriških zveznih državah, v Oregonu in Kaliforniji, ki so ga pogasili šele 5. septembra.

Leta 2003 je umrl Maximo Francisco Repilado Munoz - Compay Segundo, kubanski glasbenik.

Leta 2009 je v prometni nesreči umrl hrvaški glasbeni kritik Darko Glavan. Do smrti ga je povozil fotograf Mario Novak, ki je dobro leto po nesreči sodil tudi sam sebi.

Leta 2010 je nogometaš Miran Pavlin končal svojo kariero. Po polomu Kopra na prvi tekmi predkroga za nogometno Ligo prvakov proti Dinamu (5:1) v Zagrebu je bil tako razočaran, da je dejal: "To je bila moja zadnja tekma." Pavlin je bil tako jezen, da se po menjavi v 84. minuti sploh ni ustavil na klopi, ampak je odvihral v slačilnico.

Leta 2012 je umrl slovenski igralec Polde Bibič, znan predvsem po vlogah iz filmov Cvetje v jeseni in Kekčeve ukane.

Leta 2013 je porota na Floridi odločila, da je George Zimmerman nedolžen. Zimmerman je v predmestju Orlanda februarja 2012 ubil temnopoltega najstnika, potem ko mu je sledil na poti iz trgovine. Želel je namreč rešiti primere vlomov v naselju in najstnik s kapuco na glavi, ki ni bil oborožen, se mu je zdel primeren kandidat za vlomilca. Med prepirom ga je nato ustrelil in ubil, pri čemer je trdil, da je šlo za samoobrambo.

Leta 2013 je bila mešanica mamil, med katerimi sta bila heroin in alkohol, usodna za 31-letnega zvezdnika serije Glee Coryja Monteitha.