Maistrov borec Simon Sodja se je rodil na današnji dan leta 1899 na Blejski Dobravi. Pri sedemnjastih letih je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in bil na italijanski fronti tudi ranjen. Oktobra leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej v enoti, ki je branila karavanški železniški predor v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku - tam je bil tudi ranjen.

Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel doma, je moral še za devet mesecev v vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1943 pa je postal član krajevnega odbora Osvobodilne fronte.

Po koncu vojne se je zaposlil v jeseniški železarni in delal v njej do upokojitve. Umrl je star 103 leta. Zadnji izmed približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo in častni občan Jesenic Simon Sodja je prejel številna odlikovanja, leta 1999 tudi najvišje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Z njim je predsednik države simbolično odlikoval Maistrove borce za domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje slovenski državnosti.

Leta 1564 se je v Pisi rodil italijanski matematik in filozof Galileo Galilej.

Leta 1857 je v Berlinu umrl ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka. Glinka je utemeljitelj ruske nacionalne šole.

Leta 1739 se je rodil francoski arhitekt Alexandre-Theodore Brongniart.

Leta 1781 je umrl nemški dramatik in filozof Gotthold Ephraim Lessing.

Leta 1812 se je rodil znani ameriški draguljar in zlatar Charles Lewis Tiffany.

Leta 1882 se je rodil ameriški igralec John Barrymore.

Leta 1883 se je rodil angleški pisatelj Arthur Henry Sarsfield Ward, bolj znan kot Sax Rohmer.

Leta 1903 sta Morris Michtom in njegova žena Rose v ZDA predstavila prvega plišastega medvedka.

Leta 1909 se je rodila nizozemska biografinja, ki je popisala življenje Anne Frank, Miep Gies.

Leta 1914 se je v Trstu rodil novinar in družbenopolitični delavec Rudi Janhuba. V Ljubljani je študiral slavistiko, dokler ga oblasti leta 1935 zaradi njegovega levičarstva niso izgnale. Odpotoval je v Prago, tam študiral novinarstvo, leta 1937 pa se je z mednarodno brigado udeležil španske državljanske vojne. Takrat so ga sprejeli tudi v komunistično partijo Španije. Pozneje je iz francoske internacije pobegnil v Slovenijo in se pridružil partizanom. Bil je med organizatorji vstaje v Posavju. Po osvoboditvi je bil med začetniki slovenske diplomatske dejavnosti.

Leta 1919 se je rodil grški ekonomist in politik Andreas Georgios Papandreu, ki je bil trikrat premier Grčije.

Leta 1931 se je rodila angleška igralka Claire Bloom.

Leta 1935 so začeli prodajati igro monopoli.

Leta 1943 se je rodil slovenski teolog, zdravnik, politik in predsednik državnega zbora France Cukjati.

Leta 1948 se je rodil ameriški risar stripov Art Spiegelman.

Leta 1951 se je rodila angleška igralka Joyce Penelope Wilhelmina Frankenburg, bolj znana kot Jane Seymour.

Leta 1955 se je rodil ameriški igralec Christopher McDonald.

Leta 1965 je umrl ameriški džezovski glasbenik Nathaniel Adams Coles, bolj znan kot Nat King Cole.

Leta 1972 se je rodil hokejist Jaromir Jagr. Leta 1990 je postal prvi Čeh, ki je podpisal pogodbo z NHL-moštvom.

Leta 1979 se je rodila slovenska plavalka Alenka Kejžar.

Leta 1989 je zadnji vojak ZSSR-ja zapustil Afganistan.

Leta 1992 je sodišče serijskega morilca Jeffreya Dahmerja spoznalo za prištevnega in krivega umora 15 fantov.

Leta 2001 je Petra Majdič postala prva Slovenka, ki se je na tekaški tekmi svetovnega prvenstva uvrstila med prvih 15. V Lahtiju je bila na 15-kilometrski razdalji v klasični tehniki 14.

Leta 2001 so v reviji Nature prvič objavili skico človeškega genoma v celoti.

Leta 1992 je umrl ameriški skladatelj William Howard Schuman.

Leta 2003 so se v več kot 600 mestih po vsem svetu odvijale demonstracije proti vojni v Iraku. Udeležilo se jih je med 8 in 30 milijoni ljudi, kar pomeni, da je šlo za največji mirovni protest v zgodovini.

Leta 2004 je Američan Bode Miller v St. Antonu zmagal na slalomu za svetovni pokal. To je bila njegova prva slalomska zmaga po dveh letih.

Leta 2012 je v požaru, ki je izbruhnil v zaporu v Hondurasu, je umrlo 358 ljudi, mnogi med njimi zaporniki. Nekateri so se pred ognjenimi zublji rešili prek strehe in s skoki z zgradbe zapora.

Leta 2013 je osrednjo Rusijo zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, delci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna. Ranjenih je bilo okoli 1.200 ljudi. Meteorit nad Uralom v osrednji Rusiji, katerega težo ocenjujejo na 10 ton, je namreč pred padcem na Zemljo na višini 55 kilometrov devetkrat eksplodiral, njegovi delci pa so delno zgoreli v spodnjem delu atmosfere. Delci so nato dosegli Zemljo, padali pa so tudi po sicer redkeje naseljenem območju v pokrajini Čeljabinsk.

Leta 2014 je skakalec Peter Prevc je v Sočiju osvojil drugo olimpijsko medaljo, saj je bil bronast na veliki skakalnici. Prvak je postal Poljak Kamil Stoch, srebrno medaljo pa je odnesel 41-letni japonski veteran Noriaki Kasai. Prevc je teden dni pred tem, 9. februarja na srednji skakalnici osvojil srebrno olimpijsko medaljo.

Leta 2014 je slovenska hokejska reprezentanca dosegla zgodovinsko, prvo olimpijsko zmago. Po odlični predstavi so risi s 3:1 ugnali hokejsko velesilo Slovaško.

Leta 2018 je slovenski biatlonec Jakov Fak na olimpijskih igrah v Pjongčangu pokazal svoj šampionski značaj in osvojil srebrno medaljo na 20 kilometrov, prvo za Slovenijo na 23. ZOI v Južni Koreji.