Molière je bil pravi gledališki človek, saj je gledališču posvetil vse svoje življenje. Pri enaindvajsetih letih se je pridružil potujoči gledališki skupini, s katero je dolga leta gostoval po vsej Franciji. Po vrnitvi v Pariz si je pridobil kraljevo naklonjenost in bil do svoje smrti ugleden igralec, gledališki vodja in komediograf. Umrl je dobesedno na odru, nekaj ur po predstavi svojega Namišljenega bolnika.
Napisal je 27 komedij v verzih in prozi, med njimi so najpomembnejše Don Juan ali kamniti gost, Ljudomrznik, Skopuh, Scapinove zvijače, Učene ženske, Namišljeni bolnik in Tartuffe. Slednja je tako razburila pariškega nadškofa, da je vse uprizoritve, javna in zasebna branja Tartuffa pepovedal. Uradni odlok iz leta 1667 se je glasil takole: "Zelo nevarna komedija, ki lahko še toliko bolj škodi veri, ker pod pretvezo, da obsoja svetohlinstvo in lažno pobožnost, brez razlike obsoja tudi tiste, ki izkazujejo najresnejšo vernost, ter jih izpostavlja posmehu svobodnjakov."

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 27 pr. n. št. je rimski senat cesarju Oktavijanu dodelil ime Avgust.

Leta 929 se je emir Abd Al Rahman III. iz Cordobe razglasil za kalifa in ustanovil kordobski kalifat.

Leta 1245 se je rodil princ Edmund Crouchback, sin angleškega kralja Henrika III.

Leta 1409 se je rodil neapeljski kralj Rene I.

Leta 1412 je bila družina Medici uradno imenovana za papeževe bankirje.

Leta 1556 je Filip II. postal španski kralj.

Leta 1547 je Ivan IV. Vasiljevič Grozni postal ruski car. Močno je centraliziral državo in izvajal samodrštvo nad plemiči.

Ivan IV. Vasiljevič Grozni, ruski plemič in car se je rodil 25. avgusta 1530 v vasi Kolomenskoje južno od Moskve. Sprva je bil Ivan IV. Vasiljevič veliki knez Moskovski in vse Rusije, nakar je 16. januarja leta 1547 postal prvi kronani ruski car.

Močno je centraliziral državo in izvajal samodrštvo nad plemiči. Nadaljeval je tradicijo evropeizacije Rusije. Tako je 1553 ustanovil prvo tiskarno. 1552 je zavzel kanat Kazan in 1556 še Astrahan ter tako premagal Tatare. S pomočjo uralskih trgovcev in kozakov je zavzel tudi Sibirijo.

1584 je zgradil mesto Arhangelsk v zalivu Severne Dvine pri Belem morju, da bi tako izboljšal trgovske zveze z Zahodno Evropo.Kljub vsemu napredku je tudi povečeval tlačanske obveznosti, vezal kmete na posest, kruto zatiral opozicijo, zato je dobil vzdevek Grozni. Njegove prenove je nadaljeval Peter Veliki. Umrl je 18. marca 1584 v Moskvi.

Leta 1581 je angleški parlament izobčil vse pripadnike katoliške vere.

Leta 1598 je bil Boris Godunov, ki je bil rojen okoli leta 1551, okronan za ruskega carja.

Leta 1601 sta med protireformacijo ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala vse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se takoj ne odpovedo novi veri, v šestih tednih in treh dneh zapustiti mesto.

Leta 1795 so Francozi zavzeli nizozemsko mesto Utrecht.

Leta 1806 je umrl premier Velike Britanije William Pitt mlajši.

Leta 1810 je umrla ruska kneginja Jekaterina Romanovna Voroncova Daškova.

Leta 1815 je umrla ljubica Horatia Nelsona lady Emma Hamilton.

Leta 1853 so se na Havajih izkrcale ameriške čete, da bi uvedle red po uporu domačinov, ki so vrgli s prestola kraljico Liliuokalami.

Leta 1888 je v Celovcu umrl politik in časnikar Andrej Einspieler, organizator koroških Slovencev na političnem, prosvetnem, šolskem in cerkvenem področju ter prvi predsednik Mohorjeve družbe.

Leta 1909 je ekspedicija, ki jo je vodil raziskovalec Ernest Shackleton, našla magnetni južni tečaj.

Shackleton (1874-1922) je Britansko antarktično ekspedicijo na Antarktiki vodil med letoma 1907 in 1909. Ekspedicijo običajno imenujejo kar "ekspedicija Nimrod" po ladji, s katero so pluli na jug Zemlje. Shackleton je za bazo izbral Roosov otok pri rtu Royds.

Leta 1920 se je prvič sešlo Društvo narodov. V njem so bili predstavniki Francije, Velike Britanije, Japonske, Belgije, Brazilije in Grčije.

Leta 1920 je bila v Združenih državah Amerike uvedena prohibicija, potem ko so natanko eno leto pred tem sprejeli zakon, ki je prepovedal pitje, izdelavo in prodajo alkohola.

Leta 1942 so Japonci začeli ofenzivo na Burmi.

Leta 1945 so zavezniške sile zlomile nemško ofenzivo v Ardenih.

Leta 1945 se je Adolf Hitler z najožjimi sodelavci preselil v podzemni bunker.

Leta 1947 je bila sprejeta prva slovenska ustava.

Leta 1959 se je rodil eden najboljših alpinistov na svetu Pavle Kozjek, prvi Slovenec na Mount Everestu brez dodatnega kisika. Kozjek je splezal na štiri osemtisočake. Skupno je opravil več kot 1.000 vzponov, od tega nad 100 prvenstvenih. Preizkusil se je v vseh gorovjih sveta. Tragično je umrl leta 2008 pri sestopu z Mustagh Towerja v Pakistanu.

Leta 1969 se je študent Jan Palach v protest proti posegu sil Varšavskega pakta, ki so zatrle reformno gibanje na Češkoslovaškem, polil z bencinom in sežgal.

Leta 1979 je iranski šah Mohamed Reza Pahlavi postavil regentski svet, ki naj bi ga zastopal. Sam je pobegnil zaradi islamske revolucije, s tem pa je omogočil vrnitev v državo ajatoli Homeiniju.

Leta 1992 so predstavniki Salvadorja in uporniki v Mexico Cityju podpisali sporazum, s katerim se je končala 12-letna državljanska vojna, v kateri je umrlo najmanj 75.000 ljudi.

Leta 1995 je Italijan Alberto Tomba zmagal na slalomu za svetovni pokal v Kitzbühlu. Drugi je bil Jure Košir, tretji pa Norvežan Ole Christian Furuseth.

Za Tombo je bila to osma zmaga sezone in 41. kariere. Košir je zaostal 82 stotink sekunde, Furusetha pa je prehitel za 12 stotink. Andrej Miklavc je zasedel 8. mesto. V Kitzbühlu se je zbralo 25.000 gledalcev.

Leta 1997 je bil v Los Angelesu ubit Ennis Cosby, edini sin igralca Billa Cosbyja. Neznanec ga je ubil, medtem ko je Ennis menjaval počeno pnevmatiko na svojem avtomobilu.

Leta 2002 je John Ashcroft objavil, da bodo ameriškemu talibanu Johnu Walkerju Lindhu sodili v ZDA.

Leta 2004 je umrl finski premier Kalevi Sorsa.

Leta 2005 je pri 66 letih Romunka Adriana Iliescu rodila svojega prvega otroka in postala najstarejša ženska, ki je rodila.