Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Sprva so se grofje Celjski, od leta 1130, imenovali gospodje Savinjski po Savinji, od leta 1173 pa Žovneški gospodje po gradu Žovnek, katerega ime prav tako izhaja iz Savinje (Savinjski kot).

Kot prvi Žovneški nastopi Gebhard I., ki ga najdemo omenjenega v dveh listinah. Leta 1146 se je pojavil Leopold I., večkrat pa je bil omenjen tudi Gebhard II. Žovneški.

Zgodovina rodbine
Rod najdemo zapisan tudi z imenom Lemberški, in sicer v listini, s katero so okoli leta 1235 dosmrtno zastavili odvetništvo nad gornjegrajskim samostanom njegovemu opatu. Iz te listine sledi, da je Gebhard že imel v svoji oblasti krški fevd.

Gebhard II. je imel dva sinova, Konrada I. in Leopolda II. Leta 1308 se je začel vzpon Žovneških gospodov. Takrat so se namreč povezali s Habsburžani in jim izročili svojo svobodno zemljo ter jo takoj dobili nazaj v fevd.

Širjenje posesti in moči
Po izumrtju rodbine grofov Vovbrških leta 1333 so pridobili njihovo posest in s tem Celje, ki tako postane nov rodbinski sedež. Zaradi tega so se tudi preimenovali in premaknili više na plemiški lestvici - 16. aprila 1341 je rimski cesar Ludvik Bavarski Ulrika I. povzdignil v celjskega grofa. Enako je naredil tudi cesar Karel IV. Luksemburški 30. septembra 1372, ko jim je podelil naziv državnih grofov. Zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof je bil Friderik I.

Herman II. reši Sigismunda Luksemburškega
Njihova posest se je razširila, potem ko je Herman II. leta 1396 rešil Sigismunda Luksemburškega pred smrtjo v boju s Turki pri Nikopolju, pozneje pa ga je še poročil s svojo hčerjo Barbaro Celjsko. Zaradi zaslug pri Nikopolju mu je Sigismund že leta 1397 podelil Varaždin in gospostvi Vinico v Podravini in Vrbovec v Zagorju.

Leta 1399 je prejel še dedno grofijo Zagorje, Sigismund pa jim je dodal še naziv zagorski grofje.

Leta 1405 grofje Celjski pridobijo še Medžimurje s Čakovcem, leta 1407 pa upravo nad zagrebško škofijo in zagrebškim Gradcem. Že leto prej je Sigismund imenoval Hermana II. za slavonskega in hrvaško-dalmatinskega bana.

Sigismund je Hermanu II. 2. aprila 1415 podelil nov grad Pliberk s pripadajočim posestvom, devet dni kasneje pa je Celjskim podelil tudi pravico do krvnega sodstva v Celjski grofiji.

28. aprila 1418 so grofje Celjski dobili celotno dediščino izumrle rodbine grofov Ortenburških in tako dobili grofiji Ortenburg in Strmec na Koroškem, kranjsko posestvo in vse njihove nazive in pravice.

Leta 1431 je Sigismund podelil Celjskim grofom pravico do kopanja in obdelovanja rude v vseh njihovih gospostvih. 30. novembra 1436 so bili Celjski povzdignjeni v državne kneze. Grofiji Celje in Ortenburg-Strmec sta bili razglašeni za praporna fevda.

Prav tako so Celjski dobili pravico do lastnega okrajnega sodišča v Celju, novčni in rudniški regal in pravico do naziva visokorodni.

Zaton rodbine
Marca 1437 so sklenili dedno pogodbo z grofi Goriškimi, 29. junija istega leta pa še desetletno vojaško zvezo s Frankopani.

Po vojni Celjskih grofov s krškim škofom Janezom Schallermannom leta 1437 so Habsburžani priznali Celjanom njihov položaj v deželi, a so Celjski morali priznati oblast kneza notranjeavstrijskih dežel.

Leta 1443 je prišlo do podpisa obojestranske dedne pogodbe med Celjskimi in Habsburžani. Z umorom Ulrika II. Celjskega leta 1456 v Beogradu je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega potomca, celjsko posest pa so po krajši vojni prevzeli Habsburžani.

Leta 605 pr. n. št. je Nebukadnezar II. zavladal Babilonu.

Leta 1743 se je rodil znameniti francoski kemik Antoine Lavoisier, ki je med drugim znanstveno pojasnil proces zgorevanja kot oksidacijo. Nasploh velja za utemeljitelja sodobne kemije.

Leta 1858 je predsednik ZDA James Buchanan poslal prvi telegram po novem čezatlantskem telegrafskem kablu. Britanski kraljici Viktoriji je poslal pozdravno sporočilo z najboljšimi željami.

Leta 1881 se je rodil slovenski kulturni delavec, politik, prevajalec in časnikar Vjekoslav Špindler.

Leta 1888 se je v Walesu rodil arheolog, vojak in pisatelj Thomas Edward Lawrence, znan tudi kot Lawrence Arabski. Leta 1910 se je pridružil britanski arheološki ekspediciji v antično mesto Karkemiš in se kasneje odpravil na Sinaj. V I. svetovni vojni se je pridružil Britanski obveščevalni službi v Kairu, od koder so ga poslali v Hejaz k princu Faisalu (kasneje iraški kralj Faisal I.). Med I. svetovno vojno je vodil arabski upor proti Otomanskemu cesarstvu. Združil je vojaške sile in leta 1918 s Faisalom vkorakal v Damask (današnja Sirija).

Leta 1896 je bil v Ljubljani 15. in 16. avgusta ustanovni občni zbor Jugoslovanske socialistične stranke. Slovenska socialna demokracija je takrat stopila v novo razvojno obdobje in zavzela pomembno mesto v narodnem in družbenem življenju.

Leta 1899 je umrl nemški kemik in fizik Robert Wilhelm Bunsen.

Leta 1901 se je rodil slovenski pisatelj, gledališki kritik in teoretik Vladimir Kralj. Pred vojno je bil urednik revije Obzorja. Njegova najpomembnejša dela so: Mož, ki je strigel z ušesi, Pogledi na dramo in Dramaturški vademekum.

Leta 1908 se je rodil ameriški astronom Gerald Maurice Clemence.

Leta 1913 se je rodil izraelski premier Menahem Begin, ki je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1920 se je rodil ameriški pisatelj in pesnik Charles Bukowski.

Leta 1921 je Aleksandar Karadjordjevič na prestolu nasledil Petra I.

Leta 1924 je bila ustanovljena Ljubljanska borza, sprva le kot blagovna borza, ki je šele leta 1927 postala popolna in tako je lahko začela poslovati z vrednostnimi papirji. Bila je tretja največja v Jugoslaviji. Njen zadnji občni zbor je bil 24. aprila 1945, ko je prenehala poslovati.

Leta 1926 je umrl italijansko-ameriški filmski igralec, zvezda nemega filma Rudolph Valentino.

Leta 1934 se je končala ameriška zasedba Haitija, ki je trajala vse od leta 1915.

Leta 1936 so se v Berlinu končale 11. Olimpijske igre moderne dobe.

Leta 1942 se je v Indiji zgodila velika vstaja proti kolonialnim izkoriščevalcem.

Leta 1949 je umrla ameriška pisateljica Margaret Munnerlyn Mitchell.

Leta 1956 je umrl madžarski igralec Blasko Bela Ferenc Deszoe, bolj znan kot Bela Lugosi oziroma grof Drakula.

Leta 1958 se je v Michiganu v ZDA rodila pevka in popikona Madonna s pravim imenom Madonna Louise Ciccone. Kariero je zgradila na samosvoji inačici disko- oziroma popglasbe, začela jo je kot plesalka, nadaljevala kot pevka in bobnarka, delala je tudi kot fotomodel. S skladbo Like A Virgin ji je prvič uspelo prodreti na sam vrh ameriških lestvic. Samo nekaj mesecev pozneje pa je album Into The Groove osvojil prvo mesto lestvic v Veliki Britaniji. Prodala je več kot 80 milijonov primerkov plošč, igrala v nekaj filmih, napisala več knjig in postala lastnica lastne založbe.

Leta 1960 je britanska vlada priznala neodvisnost Cipra pod vladavino nadškofa Makariosa.

Leta 1968 se je rodila nepozabna slovenska alpska smučarka Mateja Svet. V kratki karieri je nanizala številne uspehe, blestela je na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih.

Leta 1962 so strokovnjaki in delavci na cestnem predoru pod najvišjo evropsko goro Mont Blancom uspeli povezati francoski Chamonix z dolino Aoste v Italiji.

Leta 1969 se je v Woodstocku začel znameniti glasbeni festival

Leta 1974 se je rodila madžarska plavalka Krisztina Egerszegi. Na olimpijskih igrah je zbrala kar deset kolajn.

Leta 1977 je zaradi srčne kapi na svojem domu v Memphisu umrl Elvis Aaron Presley. Rodil se je v Misisipiju 8. januarja 1935. Njegov brat dvojček se je rodil mrtev. Leta 1953 je 18-letni mladenič vstopil v Sun studio v Memphisu, da bi posnel dve baladi, ki ju je poklonil svoji mami za rojstni dan. Po samo šestih mesecih je podpisal pogodbo z glasbenim gigantom RCA v višini 40 tisoč dolarjev. Leta 1954 je na svoj rojstni dan posnel prvo ploščo. V svoji karieri si je prislužil 94 zlatih singlov, več kot 40 zlatih albumov in 180 milijonov iz filmov prisluženih dolarjev.

Leta 2002 je Jolanda Čeplak na mitingu zlate lige v Zuerichu v teku na 800 metrov zasedla 2. mesto (1:57,78).

Leta 2004 je za posledicami prometne nesreče umrl 54-letni selektor češke hokejske reprezentance Ivan Hlinka. Kot igralec je v letih 1972, 1976 in 1977 s Češkoslovaško osvojil naslov svetovnih prvakov, na olimpijskih igrah leta 1972 v Saporu je Češkoslovaška osvojila bron, štiri leta kasneje v Innsbrucku pa srebro. Več let je prebil tudi v Ligi NHL.

Leta 2008 je Lucija Polavder na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bron v kategoriji nad 78 kg.

Leta 2011 je v 68. letu umrl nekdanji premier in prvi predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk. Andrej Bajuk je v slovensko politiko uradno vstopil leta 1999 kot podpredsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, kar ga je leta 2000 pripeljalo na mesto premierja.