800-metrov dolg predor, ki je bil zgrajen pred okrog 15 leti, je bil pozneje na več delih porušen oziroma zasut, vendar pa bi z njegovo prenovo naredili spomenik in opomin na čase, ko je brutalna vojna delila družine in sosede prisilila, da so se gledali skozi cevi orožja. S tem bi na hude čase opomnili tudi turiste, ki se vse bolj množično vračajo v olimpijsko mesto.

Vseeno pa se vse ni še niti dobro začelo. Najprej se vsaka zgodba začne pri denarju. Lokalnih investitorjev ni oziroma je sredstev za korektno obnovo predora premalo, so pa tu še tuji investitorji, ki bi lahko vložili denar, vendar pa se postavlja vprašanje, ali bi bila ta poteza moralna.

General Ismet Hadžić, ki je med vojno skrbel za polovico predora, pravi, da bi oblasti morale obnoviti predor, da bi se BiH-u in celemu svetu pokazalo, kako so v tistih težkih časih živeli in preživeli. "Če se mesto odloči, da ga bo obnovilo, bo to zagotovo postala glavna turistična atrakcija v mestu," ne dvomi Hadžić.

Projekt bi lahko pridobil slavo predorov Cu Či v Vietnamu in hiše Anne Frank. Spet pa so tu stare delitve v BiH-u, ki onemogočajo hitrejše zbiranje sredstev, obenem pa so mnogi prepričani, da je v oslabljeni ekonomiji države čas za druge investicije, in ne za tovrstne muzeje.