Boljka je leta 1956 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je končal tudi podiplomski specialistični študij grafike pri Riku Debenjaku (1961) in kiparstva pri Karlu Putrihu (1959). Izpopolnjeval se je v Evropi in na potovanjih po vsem svetu. Umetnik je ostal zvest kot prebivalec in ustvarjalec svojemu mestu, Ljubljani, v kateri je bil aktiven od diplome naprej in vse do konca življenja. Ljubljani je zapustil največ javnih del.

Uveljavil se je s pionirskim modeliranjem kipov iz aluminija in vzporedno s serijami figur stebrastih Ribničanov – krošnjarjev, ki jih je oblikoval iz različnih materialov. Veliko je sam vlival v bron v ateljeju v Rožni dolini in v različnih livarnah. Ena njegovih večjih in popularnih bronastih figur v javnem prostoru je bivol ob vhodu v ljubljanski živalski vrt. Znotraj vrta je dodatna serija različnih živali. Kipar je tudi soavtor podobe nacionalnih simbolov, najprej kovancev za slovenski tolar, pozneje posameznih slovenskih evrokovancev.

Prvo javno bronasto kompozicijo so mu že leta 1959 postavili v jedru Ribnice. Partizanska družina stoji ob mostu, ki pelje do gradu. Ljubljano, glavno mesto Slovenije, krasijo številni njegovi javni spomeniki: najstarejši in največji je veliki spomenik žrtvam NOB-ja na Žalah (1965, arhitekt Fedja Košir), poznejši je valjasti spomenik dobrovoljcem 1. svetovne vojne na Dvornem trgu, postavljen leta 1980 (arhitekt Nikolaj Bežek, prestavitev Matej in Vesna Vozlič). V središču mesta so še Jakopičev doprsni kip pred Jakopičevo galerijo, reliefi Alojza Gradnika v Župančičevi ulici, Jožefa Petkovška na enako imenovanem nabrežju ali abstraktna kompozicija pred Moderno galerijo. Več je dekorativnih kipov, od Ribničana s krošnjo pred nekdanjo stavbo Smelt do nadnaravno velike Atomske Venere na dvorišču iste palače. Manjši zmaj krasi vodnjak (pitnik) v Trubarjevi ulici, ribe so na stenskem vodnjaku v Nazorjevi ulici, z reliefom načrta je okrašen spomenik Lattermanovemu drevoredu v Tivoliju, bik ali bivol pred vhodom v ljubljanski živalski vrt itd. Na Filozofski fakulteti so na steni hodnika njegovi portretni reliefi umetnostnih zgodovinarjev: Vojeslava Moleta, Izidorja Cankarja in Franceta Steleta. Za Goriška brda je leta 1961 oblikoval dvostranski relief, spomenik narodnoosvobodilnemu boju, ki stoji pod razglednim stolpom v Gonjačah in je skupaj s stolpom in lokacijo eden izjemnih spomenikov v državi, brez patetičnih figur in simbolov, piše v Wikipediji.

Boljka je imel vrsto samostojnih razstav v Sloveniji, Jugoslaviji in po Evropi. Zadnja je bila maja in junija 2012 v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Posamezne samostojne razstave je imel Boljka tudi v Združenih državah Amerike (New York, Chicago). Njegove grafike so skupaj z drugimi grafikami ljubljanske šole potovale na vse strani sveta.

Leta 1966 je umetnik prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Leta 1779 se je rodil švedski kemik Jons Jacob Berzellius. Uvedel je kemijske simbole, odkril je elementa selen in litij, določil pa je tudi atomske mase številnim elementom. Umrl je 7. avgusta 1848 v Stockholmu.

Leta 1854 je umrl nemški idealistični filozof Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling. Po pojmovanju se je močno bližal tedanjim romantičnim tokovom, stvarnost pa je pojmoval kot čudovito stvaritev svetovnega razuma.

Leta 1914 se je s podpisom sporazuma končala cerska bitka med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ki se je začela 12. avgusta 1914. Avstroogrska vojska je mejo prestopila na Drini, 9. korpus 2. armade je zavzel Šabac. Srbi napada iz Bosne niso pričakovali, svoje sile so hitro prerazporedili in pripravili načrt za bitko. Avstrijski general Frank je sprevidel, da je bitka izgubljena in umaknil svoje sile na levi breg Drine. V cerski bitki je sodelovalo okoli 200.000 vojakov avstroogrske vojske in okoli 180.000 srbskih vojakov.

Leta 1918 je Združeno kraljestvo začelo z ofenzivo na zahodni fronti.

Leta 1922 se je v Ljubljani začela 1. konferenca SKOJ-a.

Leta 1940 se je rodil indijski politik, sin Indire Gandhi, Radživ Gandhi. Ubit je bil 21. maja 1991 v predvolilnem boju v bombnem napadu.

Leta 1940 je bil v Ciudad de Mexicu smrtno ranjen ruski revolucionar Lev Davidovič Bronstein, bolj znan kot Lev Trocki, eden od vodij oktobrske revolucije. Po Stalinovem nalogu ga je ubil komunist Ramon Merkade. Trocki je bil ob Stalinovem prihodu na oblast njegov zelo tesen sodelavec, kasneje pa velik nasprotnik. Lev Trocki je za posledicami atentata umrl naslednji dan.

Leta 1941 se je v Požarevcu v Srbiji rodil nekdanji srbski in jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević. Predsednik Srbije je bil od leta 1989 do 1997, nato je bil izvoljen za predsednika Federativne republike Jugoslavije, na tem položaju je bil do leta 2000. Od leta 1992 je vodil tudi novonastalo socialistično stranko. V 90. letih je bil ena najpomembnejših figur v vojni. Maja 1999, med vojno na Kosovem, ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu na Kosovem. Kasneje so k obtožnici dodali tudi genocid v Bosni. 31. marca 2001 se je Milošević predal srbskim oblastem, te so ga 28. junija predale v Haag, sojenje pa se je začelo 12. februarja 2002. Milošević se je med sojenjem branil sam in se je po nekaj prekinitvah nadaljevalo oktobra 2004. Miloševića so 11. marca 2006 našli mrtvega v svoji celici. Umrl je zaradi srčnega zastoja.

Leta 1948 se je rodil švicarski alpski smučar Bernhard Russi. Bil je specialist za smuk. Na olimpijskih igrah leta 1972 v Saporu je osvojil zlato medaljo, štiri leta kasneje v Innsbrucku pa srebrno. Prehitel ga je večni tekmec Franz Klammer. Na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Val Gardeni ni bil med favoriti za najvišja mesta. Tekmovalcem je načrte prekrižal novozapadli sneg in mnogi se sploh niso znašli. Russi je s štartno številko 15 presenetil vse in osvojil zlato odličje.

Leta 1953 so v ZSSR uradno objavili, da so opravili prvi poskus z vodikovo bombo. Američani so opravili poskus z vodikovo bombo 21. maja 1956 v Pacifiku. S poskusom se je nadaljeval boj za premoč v hladni vojni.

Leta 1968 so vojaške enote petih socialističnih držav (Sovjetske zveze, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Bolgarije) pod vodstvom ZSSR vkorakale v Češkoslovaško, da bi "rešile socializem". Krvavo so zadušile "praško pomlad", pri tem pa so se sklicevale na poziv partijskih voditeljev.

Leta 1980 se Reinhold Messner kot prvi povzpne na Mount Everest brez dodatnega kisika.

Leta 1988 sta po osmih letih vojne Irak in Iran podpisala premirje v zalivski vojni. V obdobju vojskovanja je umrlo okrog 500 tisoč ljudi, od tega 300 tisoč na iraški strani.

Leta 1991 je poveljstvo nad oboroženimi silami Sovjetske zveze, nameščenimi v Rusiji, prevzel Boris Jelcin. V Moskvi so uvedli policijsko uro. Ukaz o policijski uri je Jelcin izdal potem, ko so antireformske sile poskušale v noči iz 19. na 20 avgust izvesti državni udar. Namen puča je bila zamenjava zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova.

Leta 1993 je Colin Jackson na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu v teku na 110 metrov z ovirami postavil svetovni rekord (12,91).

Leta 1995 se je Monica Seles pravljično vrnila v teniške arene. Na svojem prvem turnirju po dveletnem prisilnem premoru je v Torontu zmagala. Selesevo je 30. aprila 1993 v četrtfinalu turnirja v Hamburgu v hrbet zabodel Günter Parche, neuravnovešeni navijač Steffi Graf. V finalu Toronta je Monica deklasirala Amando Coetzer iz Južne Afrike s 6:0 in 6:1.

Leta 1999 je v Nemčiji umrla Raisa Gorbačov, soproga sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova.

Leta 2001 je umrl britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, populatizator znanosti in pisatelj sir Fred Hoyle.

Leta 2006 je Kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko na svetovnem prvenstvu v Szegedu osvojila srebro na 200 metrov, kar je bila prva slovenska medalja na svetovnih prvenstvih v tem športu.

Leta 2006 je umrl Joe Rosenthal, ameriški fotograf. Rodil se je leta 1911.

Leta 2013 je umrl kipar in slikar Janez Boljka.