Leta 1937 je skupaj z Walterjem Normanom Haworthom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Karrer se je rodil v Moskvi, njegovi starši so bili Paul Karrer in Julie Lerch, ki sta bila švicarska državljana.

Leta 1892 se je družina vrnila v domovino, Paul pa se je šolal na Wildeggu in jezikovni šoli v Lenzburgu, kjer je tudi maturiral leta 1908. Na univerzi v Zürichu je pod mentorstvom Alfreda Wernerja študiral kemijo in doktoriral.

Profesor Karrer
Po doktoratu je več let preživel kot asistent na kemijskem inštitutu. Nato se je skupaj s Paulom Ehrlichom zaposlil na Georg Speyer Hausu v Frankfurtu na Majni. Leta 1919 je postal profesor kemije in direktor na kemijskem inštitutu.

Njegove raziskave so bile osredotočene na kompleksne železove zmesi. Njegovo najpomembnejše delo pa je bilo posvečeno raziskavam rastlinske pigmentacije, posebno rumenim karotenoidom.

Čudoviti svet vitaminov
Dokazal je, da se kemijska struktura teh snovi v telesu spremeni v vitamin A. Pravilno je tudi zapisal formulo za betakaroten, predhodnika vitamina A.

To je bilo tudi prvič, da je kdor koli zapisal formulo kakšnega vitamina ali provitamina. Kasneje je ugotovil še strukturo vitamina C, svoje raziskave pa je razširil tudi na vitamin B2 in E.

Kemija rumenil
Njegov najpomembnejši doprinos h kemiji rumenil je identifikcija laktoflavina kot dela kompleksa in ne vitamina V2, kot so sprva menili.

Karrer je objavil več znanstvenih razprav in prejel več pomembnih nagrad. Bil je poročen, v zakonu pa sta se mu rodila dva sinova. Umrl je 18. junija 1971.

Leta 753 pr. n. št. je rimski učenjak in pisatelj Varro ta dan določil kot dan ustanovitve Rima. Kasnejši avtorji so ga prevzeli, tako da ta datum velja tudi za uradni datum ustanovitve večnega mesta.

Leta 1509 je umrl angleški kralj Henrik VII.

Leta 1519 se je na obalah Mehike izkrcal španski osvajalec Hernan Cortez. S tem se je začelo osvajanje bogate države Aztekov.

Leta 1574 je umrl toskanski nadvojvoda Cosimo I Medičejski.

Leta 1729 se je rodila ruska carica Katarina II.

Leta 1792 so obesili revolucionarja Tiradentesa, ki se je boril za neodvisnost Brazilije.

Leta 1816 se je v Thorntonu v Yorkshiru rodila angleška pisateljica Charlotte Bronte. Njeni najbolj znana romana sta Sirota iz Lowooda in Villette.

Leta 1828 se je rodil francoski zgodovinar, filozof in umetnostni teoretik Hippolyte Adolphe Taine. S teorijo determiniranosti rase, okolja in časa je vplival na Zolajevo teorijo naturalističnega eksperimentalnega romana. Znan je po pozitivistični metodi umetnosti in družbenega življenja, kar je zapisal v Filozofiji umetnosti.

Leta 1836 je teksaška vojska pod vodstvom Sama Houstona v bitki pri San Jacintu premagala vojsko, ki jo je vodil mehiški general Antonio López de Santa Anna.

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Max Weber.

Leta 1872 so v Ljubljani na pobudo Davorina Trstenjaka in 52 prijavljenih pod vodstvom Josipa Vošnjaka ustanovili Društvo slovenskih pisateljev. Davorin Trstenjak je postal prvi predsednik. Zaradi nasprotij med mlado- in staroslovenci je društvo kmalu zamrlo, obnavljati pa so ga začeli leta 1885.

Leta 1910 je umrl ameriški pisatelj Mark Twain, katerega pravo ime je bilo Samuel Langhorne Clemens. Zaslovel je s svojimi humorističnimi potopisnimi zgodbami.

Leta 1918 je bil v zračnem dvoboju v francoskem mestu Vauz sur Somme ubit Manfred von Richthofen, bolj znan kot Rdeči baron.

Leta 1919 so prebivalci Vinice v Beli krajini odstavili občinski odbor in izvolili svoje republikanske predstavnike. Razglasili so Viniško republiko, ki jo je že čez tri dni uničila vojska.

Leta 1926 se je rodila Elizabeth – Alexandra Mary Windsor II., ki je leta 1953 postala britanska kraljica.

Elizabeta II. je trenutno kraljica 16 neodvisnih držav, združenih v Kraljestvih Britanske zveze narodov (Commonwealth) - Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Antigva in Barbuda, Belize in Saint Kitts in Nevis.

Kraljica je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI., 6. februarja 1952. V času vladanja je bila tako kraljica 32 držav, a se jih je polovica osamosvojila. Danes tako vlada okoli 128 milijonom ljudem v 16 državah.

Od leta 1947 je poročena s princem Philipom, s katerim imata štiri otroke in do zdaj osem vnukov. Trenutno je Elizabeta II. druga najdlje vladajoča vodja države na svetu (za tajskim kraljem Bhumibol) in tretja najdlje vladajoča britanska monarhinja za Jurijem III. in Viktorijo.

Leta 1930 je v kaznilnici v Columbusu, ameriška zvezna država Ohio, v požaru umrlo 320 ljudi.

Leta 1943 je umrl slovenski impresionistični slikar Rihard Jakopič. Posebnega mesta na umetniškem prizorišču si ne zasluži le kot izjemen slikar, pač pa tudi kot mož, ki si je prizadeval umetnost vpeti v širši družbeni okvir. Bil je med prvimi pobudniki za ustanovitev Narodne galerije. Kasneje je vodil slikarsko šolo, po dolgotrajnih neuspešnih prizadevanjih za vzpostavitev sodobnega razstavnega prostora pri mestnih oblasteh pa je v Tivoliju na lastne stroške postavil prvo stalno umetnostno razstavišče.

Leta 1944 so ženske v Franciji dobile volilno pravico.

Leta 1945 je ruska Rdeča armada vkorakala v popolnoma porušeno glavno mesto Nemčije, Berlin.

Leta 1952 so ta dan prvič razglasili za dan tajnic, kasneje so ga preimenovali v dan vseh administrativnih delavcev.

Leta 1960 je Brasilia postala glavno mesto Brazilije. Ob 9.30 po lokalnem času so vse tri veje oblasti istočasno prenesli iz stare prestolnice Ria de Janeira v Brasilio.

Leta 1964 se je v Rusiji rodila švedska atletinja Ljudmila Engquist, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 Brigiti Bukovec za las preprečila osvojitev zlate medalje v teku na 100 metrov z ovirami. Engqvistova je bila dvakrat svetovna prvakinja, prvič leta 1991 (tekmovala je za Sovjetsko zvezo pod imenom Ljudmila Narožilenko), drugič pa leta 1997.

Leta 1965 je umrl angleški fizik in Nobelov nagrajenec iz leta 1947 sir Edward Victor Appleton.

Leta 1967 je le nekaj dni pred volitvami polkovnik George Papadopoulos izvedel državni udar in za naslednjih sedem let prevzel oblast.

Leta 1971 je umrl haitski diktator Francois "Papa Doc" Duvalier.

Leta 1986 je Geraldo Rivera odprl sef Ala Capona v neposrednem tv-prenosu. V njem ni bilo ničesar.

Leta 1987 so tamilske Tigre obtožili, da so v Columbu podstavili avtomobil bombo, ki je ubila 106 ljudi.

Leta 1989 se je šest dni po smrti Hu Jaobanga, reformista Kitajske komunistične partije, okoli 100.000 študentov zbralo na Trgu nebeškega miru in izrazilo nasprotovanje kitajski avtoritativni komunistični vladi. Protestniki so zahtevali sestanek s predsednikom Li Pengom, kar je kitajska vlada zavrnila. Začel se je splošni bojkot študentov na kitajskih univerzah.

Leta 1994 je astronom Alexander Wolszczan objavil odkritje prvega planeta, ki ne leži v našem sončnem sistemu.

Leta 1997 je avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger v pogovoru za avstrijsko televizijo priznal, da je poskusil kokain. To se je zgodilo leta 1996 v eni od dunajskih diskotek.

Leta 2001 se je slovenska hokejska reprezentanca z zmago s 16:0 nad Estonijo na zadnji tekmi Svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani prvič uvrstila v elitno skupino svetovnega hokeja. Slovenci so za podvig potrebovali zmago z najmanj 12 zadetki. 5.000 gledalcev v dvorani Tivoli je prvi gol videlo šele v 17. minuti. Zadel je Robert Ciglenečki. Po prvi tretjini je bilo 2:0, po drugi že 10:0. V 45. minuti je Dejan Kontrec dopolnil svoj hat-trick in poskrbel za 12. zadetek v estonski mreži, s čimer je bilo jasno, da bo Slovenija leta 2002 na Švedskem med 16 najboljšimi moštvi sveta.