Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Luno. Foto: EPA
Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Luno. Foto: EPA
Romanom Sonce tudi vzhaja je Ernest Hemingway napisal v Pamploni. V njem je tudi opisal španske bikoborbe. Foto: EPA
Williams je dobil oskarja za vlogo v filmu Good Will Hunting. Foto: EPA
Leta 1970 je bil po 11 letih dograjen Asuanski jez v Egiptu. Foto: EPA
Michael Schumacher
Schumacher je bil svetovni prvak F1 kar sedemkrat. Foto: EPA
Belgijski kralj Albert II.
Belgijski kralj Albert II. se je prestolu odpovedal, ker se je počutil prestarega za opravljanje dolžnosti. Kralj je bil od leta 1993. Foto: EPA

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi še Michael Collins in Edwin Aldrin (Buzz).

Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni potovali do Lune. 20. julija sta se v lunarni modul vkrcala Armstrong in Aldrin in se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins.

Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod dveh vesoljcev na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut. Odprava se je končala srečno in po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se astronavti vrnili na Zemljo.

Seveda so se okrog prvega sprehoda po Luni pojavile številne teorije zarote. Dvomljivci so na fotografijah, ki so jih posneli astronavti našli 'napake', s katerimi poskušajo dokazati, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi nabrali v puščavi.


Leta 1298 je Edward Longshank (kralj Edvard I.) v bitki pri Falkirku premagal Williama Wallacea in njegove škotske upornike, ki so jih izdali škotski plemiči iz strahu, da bodo izgubili zemljo in oblast.

Leta 1718 sta Avstrija in Turčija v Požarevcu podpisali mirovni sporazum.

Leta 1798 je Napoleon je skupaj s svojo vojsko pri Warak El Hadru, le nekaj kilometrov severno od piramid pri Gizi, premagal mameluke.

Leta 1816 se je rodil nemško-angleški ustanovitelj tiskovne agencije Reuters judovskega rodu Israel Beer Josaphat, bolj znan kot Paul Julius von Reuter.

Leta 1858 se je rodil nemški slikar Lovis Corinth, ki poleg Maxa Liebermanna in Maxa Slevogta velja za najpomembnejšega nemškega impresionista.

Leta 1870 se je rodil češko-avstrijski slikar judovskega rodu Emil Orlik.

Leta 1873 je Jesse James skupaj s tolpo James-Younger prvič oropal vlak.

Leta 1893 se je rodil nemški pisatelj Rudolf Ditzen, bolj znan kot Hans Fallada. V delih Mali človek, kam sedaj in Volk med volkovi je opisoval težko življenje malih ljudi in moralni propad osebnosti pod nacističnim terorjem.

Leta 1899 se je v Oak Parku v Illinoisu rodil pisatelj Ernest Miller Hemingway.

Leta 1911 se je rodil kanadski pisatelj in filozof Herbert Marshall McLuhan.

Leta 1919 se je v Mariboru rodil slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, publicist in zgodovinar France Filipič. Njegova najpomembnejša dela so Viharna leta, Osmi dan v tednu, Pojoči konji in Pravljice.

Leta 1923 se je rodil ameriški fizik Rudolph Arthur Marcus, znan po teoretičnih delih o prenosu elektronov. Leta 1992 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1931 je začel CBS kot prva ameriška televizijska postaja oddajati vse dni v tednu.

Leta 1951 se je rodil ameriški igralec in komedijant Robin Williams.

Leta 1954 so na mednarodni konferenci v Ženevi podpisali sporazum o premirju v Vietnamu. Na njej je bil Vietnam po 17. vzporedniku razdeljen na severni in južni del. Demokratična republika Vietnam je bila pod vodstvom Hoja Šia Minha, Republiko Vietnam, to je južni del, pa je vodil Ngo Dinh Diem.

Leta 1969 je Neil Armstrong kot prvi človek na Luni izrekel slavne besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Leta 1970 je bil po 11 letih dograjen Asuanski jez v Egiptu.

Leta 1989 je umrl slovenski pisatelj Danilo Lokar.

Leta 1994 se je dobitnik Nobelove nagrade za književnost Aleksander Isajevič Solženicin prvič po 20-letnem izgnanstvu vrnil v Moskvo.

Leta 1994 je Gregor Cankar v Lizboni postal mladinski svetovni prvak v skoku v daljino in Sloveniji priboril prvo zlato medaljo na teh tekmovanjih.

Leta 2002 se je nemški dirkač formule ena Michael Schumacher s petim naslovom svetovnega prvaka postavil ob bok Juanu Manuelu Fangiu.

Leta 2007 je izšla sedma knjige iz serije Harry Potter z naslovom Harry Potter in svetinje smrti. Samo prvi dan prodaje jo je kupilo 15 milijonov ljudi, tako je postala najhitreje prodajana knjiga na svetu.

Leta 2008 je bil v Srbiji zaradi suma vojnih zločinov aretiran Radovan Karadžič.

Leta 2012 so v Franciji našli truplo pogrešanega 70-letnega kosovskega pesnika Alija Podrimje, ki se je v francoski Lodev odpravil na festival Glas Mediterana.

Leta 2013 se je na dirki svetovnega prvenstva v razredu superbike v Moskvi italijanski motociklist Andrea Antonelli smrtno ponesrečil. 25-letni Antonelli, ki je dirkal za kawasaki, se je na mokri in spolzki stezi že v prvem krogu pri hitrosti okoli 250 km/h zapletel v padec, ki je bil zanj usoden.

Leta 2013 je Filip po odstopu svojega očeta Alberta II. postal kralj Belgijcev.