79-letni kralj Albert II. je Belgijce na začetku meseca presenetil s svojo odločitvijo, da bo abdiciral in krono prepustil svojemu sinu. Pojasnil je, da se počuti prestarega in prešibkega zdravja, da bi še naprej zasedal prestol. "Prišel je čas, da predam baklo," je takrat povedal v nagovoru 11 milijonom Belgijcev. Teden pred abdikacijo se je kralj s soprogo Paolo podal na poslovilno turnejo po belgijskih mestih, v soboto pa je še zadnjič nagovoril ljudi.

"Dajte prihodnjemu kralju Filipu in prihodnji kraljici Matildi svojo podporo in jima pomagajte," je kralj pozval Belgijce. "Sta odličen par, ki dobro služita državi, in imata moje popolno zaupanje," je še dodal.

Albert II.: Belgija naj ostane vir navdiha za Evropo
Kralj Albert II. je prvi belgijski kralj, ki se je odpovedal prestolu. Abdiciral je ob 10.30 na ganljivi slovesnosti v kraljevi palači v Bruslju, v svojem zadnjem nagovoru se je zahvalil politikom za vse, kar so dosegli med njegovo vladavino, in dejal, da mora Belgija ostati vir navdiha za Evropo. Svojemu sinu, novemu kralju Filipu, je dejal: "Imaš vse emocionalne in intelektualne vrednote, ki zagotavljajo, da boš dobro služil narodu." Nato ga je objel in podpisal abdikacijsko izjavo.

53-letni Filip je prisegel ob 12. uri pred parlamentom in tako postal sedmi belgijski kralj od ustanovitve monarhije leta 1831. Ob tem je postal tudi vrhovni poveljnik belgijskih oboroženih sil. Njegova žena, priljubljena 40-letna princesa Matilda, je postala prva kraljica v državi, ki je belgijskega rodu.

Najstarejša od štirih otrok novega kraljevskega para, 11-letna Elisabeth, bo po ukinitvi zakona proti možnosti ženskega nasledstva leta 1991, postala prva belgijska prestolonaslednica.

Albert II. med svojim vladanjem pustil močan pečat
Kot drugi sin kralja Leopolda II. Albert nikoli ni bil namenjen za monarha, a je moral prestol zasesti leta 1993. ko je po 42 letih kraljevanja umrl njegov starejši brat, kralj Baudouin I., ki ni imel potomcev. Čeprav je kraljevi prestol zasedel po naključju, pa je Albert II. v Belgiji pustil neizbrisen pečat.

V zadnjih letih je odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodne enotnosti v državi, ki je razdeljena na flamsko in francosko skupnost, tudi v svojem sobotnem poslovilnem nagovoru je Belgijce pozval k enotnosti. Državo je popeljal skozi politični vihar, ko je leta 2011 politike po rekordnih 541 dneh brez vlade usmeril do oblikovanja vlade.

Prav ob tem številne Belgijce skrbi, da novi kralj Filip nima dovolj političnih in komunikacijskih spretnosti ter izkušenj, ki bi jih potreboval, da bi jezikovno, versko in zgodovinsko razdeljeno Belgijo ohranil v enem kosu. A se tudi Filip zaveda svoje pomembne naloge, saj je v prvi izjavi po očetovi napovedi abdikacije dejal, da se dobro zaveda odgovornosti, ki mu jih prinaša nova vloga.

Skromna slovesnost ob državnem prazniku
Zaradi splošnega varčevanja v Evropi se je belgijska vlada odločila, da bodo zamenjavo na prestolu, ki sovpada z državnim praznikom, proslavili precej skromno. Tako naj stroški dogodka ne bi presegli pol milijona evrov, ki jih že tako namenijo za proslavo ob državnem prazniku. Dogodek so zaznamovali s tradicionalno vojaško parado, minil pa je brez navzočnosti evropskih kraljevih družin. Ob tej priložnosti so v javnost poslali tudi kovance in znamke s Filipovo podobo.

Kraljeva vloga v Belgiji je predvsem ceremonialne narave, ena ključnih nalog monarha pa je, da pomaga razreševati ustavne in politične krize. Albert II. bo po odpovedi prestolu prejemal 923.000 evrov t. i. dotacij na leto.