Duša Počkaj (1924-1982) je kot ena vodilnih slovenskih gledaliških igralk izoblikovala veliko karakternih vlog, pogosto je upodabljala zapletene moderne ženske. Mnogim je najbolj ostala v spominu v predstavi Kdo se boji Virginije Woolf? Zaznamovala je tudi slovenski film, gledalci se je spominjajo iz Tistega lepega dne, Cvetja v jeseni, iz filma Ubij me nežno in predvsem iz Plesa v dežju.

S hripavim, zdaj rezkim, zdaj božajočim glasom je bila imenitna interpretinja šansonov in songov.

V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta do konca. Oblikovala je več kot 100 gledaliških in filmskih vlog ter nastopila v več kot 100 radijskih igrah.

Počkajeva se je rodila v Dolnji Lendavi 16. novembra 1924. Diplomirala je na AGRFT-ju. Debitirala je v filmu Jara gospoda. Za svoje delo je prejela zlato areno in nagrado kritike, Pulj 1961, nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1962, za vlogo Rdečelaske v Plesu v dežju pa priznanje Metoda Badjure. Igralka je postala leta 1979, nagrado carice Teodore je prejela v Nišu leta 1980 za vlogo tete v Ubij me nežno.

Leta 1314 so v bitki pri Bannockburnu Škoti pod vodstvom Roberta Brucea premagali Angleže in znova pridobili neodvisnost.

Leta 1509 je bil Henrik VIII. okronan za angleškega kralja.

Leta 1664 je bila ustanovljena kolonija New Jersey.

Leta 1717 je bila v Londonu ustanovljena prva prostozidarska loža, od koder se je prostozidarstvo začelo širiti po Evropi.

Leta 1803 se je rodil angleško-ameriški skladatelj George James Webb.

Leta 1842 se je rodil ameriški pisatelj, pesnik, satirik, urednik in novinar Ambrose Gwinnett Bierce. V svojih delih je uporabljal temačen in kritičen vidik opisovanja, zato se ga je prijel vzdevek Bitter Bierce oziroma Grenki Bierce.

Leta 1859 je v bitki pri Solferinu francosko-piemontska vojska premagala avstrijsko. Bitka se je razvnela vse od San Marina, Solferina in Castigliona v veliki želji Italijanov po lastni enotni državi. V boju je sodelovalo okoli 300.000 vojakov, od katerih je bilo samo v enem dnevu ranjenih ali ubitih 40.000 ljudi. Pogled na krvavo bojišče je pretresel Henrija Dunanta, da je napisal knjigo in vse svoje življenje posvetil boju za mir in lajšanje trpljenja civilnega prebivalstva in ranjencev. Iz njegove ideje nudenja pomoči se je razvil mednarodni Rdeči križ.

Leta 1860 se je rodil francoski skladatelj Gustave Charpentier, ki je zaslovel z opero Luise. Umrl je v Parizu leta 1956.

Leta 1861 se je Tennessee kot 11. zvezna država odcepil od ZDA.

Leta 1888 se je rodil nizozemski arhitekt Gerrit Rietveld. Zaslovel je predvsem z oblikovanjem lasnega pohištva, s čimer se je začel ukvarjati že med študijem.

Leta 1894 se je Mednarodni olimpijski komite odločil, da bodo olimpijske igre na sporedu vsaka štiri leta.

Leta 1897 se je rodil Franjo Kršinić, ki je ob Meštroviću in Augustinčiću oblikoval sodobno jugoslovansko kiparstvo.

Leta 1899 se je rodil škotski pisatelj Bruce Marshall. Predvsem v anglosaških deželah je zaslovel s posmehljivimi in ironičnimi romani.

Leta 1901 je bila odprta prva razstava Picassovih slik.

Leta 1905 se je rodil slovenski kipar Zdenko Kalin, avtor dečka, simbola RTV Slovenija. Izobraževal se je na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu in ga končal pri Ivanu Meštroviću. Od leta 1945 je bil profesor za kiparstvo na ljubljanski akademiji, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je postal leta 1953. Umrl je 22. maja 1975 v Ljubljani. Med njegovimi deli velja poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oz. Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil slikar Slavko Pengov, ki velja za zadnjega velika slovenskega freskanta. Sprva je slikal poudarjene realistične podobe v olju, nato pa se je vse bolj ukvarjal z zidnim slikarstvom, v katerem je dosegel največje uspehe. Ustvarjal je monumentalna dela. Sodeloval je tudi z arhitektom Jožetom Plečnikom. Umrl je leta 1966.

Leta 1911 se je rodil argentinski dirkač Juan Manuel Fangio. V formuli ena je bil petkrat svetovni prvak, dobil pa je 24 dirk. Kljub prevladi Michaela Schumacherja v zadnjem obdobju je Fangio po mnenju nekaterih najboljši voznik formule ena doslej. Svetovni prvak je bil leta 1951, 1954, 1955, 1956 in 1957 z moštvi Alfa Romeo, Ferrari, Mercedes Benz in Maserati. Njegov petorček je izboljšal šele Schumacher. Umrl je 17. julija 1995.

Leta 1913 sta Grčija in Srbija razveljavili zavezništvo z Bolgarijo.

Leta 1930 se je rodil francoski filmski režiser Claude Chabrol. Med drugim je režiral filme Lepi Serge, Naivna dekleta, Landru, Košuti, Mesar, Rdeče noči in Violette Noziere.

Leta 1948 je Sovjetska zveza zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. Nastopila je tako imenovana berlinska blokada, ki so jo Velika Britanija in Združene države Amerike pretrgale tako, da so uvedle zračni most za nemoteno preskrbovanje mesta. 11 mesecev so mesto oskrbovali s hrano, kurjavo in zdravili.

Leta 1950 se je začela korejska vojna.

Leta 1960 je ameriški atlet John Thomas postavil nov svetovni rekord v skoku v višino. Preskočil je 218 centimetrov. Le nekaj dni pozneje je Thomas mejnik prestavil na 222 centimetrov. Olimpijskega zlata mu ni uspelo doseči. Leta 1960 je bil bronast, leta 1964 pa srebrn.

Leta 1972 se je rodil veslač Denis Žvegelj, ki je z Iztokom Čopom poskrbel za prvo medaljo na olimpijskih igrah za samostojno Slovenijo. Leta 1992 sta bila Čop in Žvegelj na igrah v Barceloni bronasta v dvojcu brez krmarja. Skupaj sta tekmovala od leta 1987, prvi uspeh pa je bil naslov mladinskega prvaka leta 1989, kar sta ponovila naslednje leto. Na svetovnem prvenstvu sta bila leta 1991 druga, leta 1993 pa tretja. Leta 2009 je postal predsednik Veslaške zveze Slovenije.

Leta 1982 je v Ljubljani umrla slovenska gledališka in filmska igralka Duša Počkaj.

Leta 1983 je bil Jaser Arafat izgnan iz Damaska.

Leta 1987 se je rodil argentinski nogometaš Lionel Messi, ki že vso kariero igra za Barcelono. Trikrat je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu. S Katalonci je trikrat osvojil Ligo prvakov (2006, 2009 in 2011) in petkrat tudi špansko prvenstvo.

Leta 1991 je skupščina s sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi iz leta 1974 določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari trikolori zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca 1990. Njeno besedilo so tri kitice iz Prešernove Zdravljice, melodija pa je vzeta iz istoimenske skladbe Stanka Premrla.

Leta 1992 je imel na naboru Lige NBA pravico do prvega izbora Orlando. Izbral je 216 cm visokega Shaquilla O'Neala. Sloviti center je nato leta 1996 prestopil k LA Lakersom, s katerimi je osvojil tri zaporedne naslove. Leta 2006 je z Miamijem osvojil prvi naslov v zgodovini kluba. Kariero je končal leta 2011 pri Bostonu.

Leta 2005 so se na stadionu Mediterraneos v Almeriiji (Španija) s slovesnim odprtjem začele 15. sredozemske igre.

Leta 2010 so v britanskem botaničnem vrtu Kew odkrili štiri primerke praproti Anogramma ascensionis, za katero je do takrat veljalo, da je avtohtona za otok Ascension v južnem Atlantiku, ter da je že 60 let izumrla.

Leta 2011 je umrl hrvaški nogometni strokovnjak in legenda Hajduka Tomislav Ivić. V bogati karieri je vodil različna moštva iz kar 14 držav, med drugim tudi velika imena evropskega nogometa Porto, Anderlecht, Ajax, madridski Atletico in Benfico ter štiri reprezentance. Seveda je največji pečat pustil na Hajdukovi klopi, kjer je med letoma 1973 in 1976 osvojil šest lovorik (dve prvenstvi in štiri pokale). Italijanski časnik La Gazzetta dello Sport je Ivića aprila 2007 razglasil za enega najboljših nogometnih trenerjev v zgodovini.

Leta 2011 so se voditelji članic Evropske unije strinjali, da naj naslednik Francoza Jean-Clauda Tricheta na čelu Evropske centralne banke postane guverner italijanske centralne banke Mario Draghi.

Leta 2012 je umrl Lonesome George, poslednji predstavnik orjaške želve z otoka Pinta (Chelonoidis nigra abingdonii), ki je bila podvrsta galapaške želve. V zadnjih letih življenja je veljal za najredkejše bitje na svetu.

Leta 2013 je v 93. letu starosti umrl nekdanji italijanski premier in zadnji še živeči soavtor italijanske povojne ustave Emilio Colombo. Njegovo politično delovanje je zaznamovala želja po večji evropski integraciji.

Leta 2013 so The Chicago Blackhawks osvojili drugi Stanleyjev pokal v zadnjih štirih letih in skupno petega v dolgi ter bogati hokejski zgodovini.