Leta 2008 se je na gori Mustagh Tower smrtno ponesrečil eden izmed najboljših svetovnih alpinistov Pavle Kozjek, ki je bil tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišjo goro sveta brez kisika.

Pavle Kozjek se je rodil leta 1959. Po prvih vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je leta 1983 udeležil svoje prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakoruma.

V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal leta 1997, ko je kot prvi Slovenec osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika. Na sedemnajstih odpravah je skupno splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, med katerimi za najbolj drznega velja solo vzpon po jugozahodni steni Čo Oja leta 2006.

24. avgusta leta 2008 je skupaj z Dejanom Miškovičem začel vzpon na 7.273 metrov visoko goro Mustagh Tower v Pakistanu.

Ko sta izplezala iz najtežjega dela stene, se je pod Kozjekom udrla snežna tvorba in 49-letni alpinist je padel v prepad. Miškovič ga je iskal uro in pol, nato se je spustil do višine 5.000 metrov in bil z nekaj malega hrane, vendar brez vode, v steni ujet tri dni, saj zaradi sneženja helikoptersko reševanje sprva ni bilo mogoče.

Leta 1530 se je v Moskvi rodil car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan tudi Ivan Grozni, ki je bil prvi vseruski car. Bil je sposoben državnik, ki je pospeševal trgovino in obrt, zlasti z Evropo. Med njegovo vladavino so Rusi začeli osvajati Sibirijo ter si zagotovili oblast na Kazanom in Astrahanom. Veljal je za samodržca. Umrl je 18. marca 1584 v Moskvi.

Leta 1561 se je rodil nizozemski astronom in duhovnik Philippe van Lansberge.

Leta 1741 se je rodil nemški teolog in pustolovec Karl Friedrich Bahrdt.

Leta 1822 je umrl nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom William Herschel.

Leta 1830 se je v tedaj južnih nizozemskih deželah začela revolucija, ki je naslednje leto pripeljala do odcepitve Belgije od Nizozemske in do njene neodvisnosti.

Leta 1845 se je rodil bavarski kralj Ludvik II., ena najspornejših osebnosti druge polovice devetnajstega stoletja, graditelj pravljičnih gradov na Bavarskem in oboževalec Wagnerja.

Leta 1867 je v Hampton Courtu pri Londonu umrl angleški fizik in kemik Michael Faraday. Preučeval je elektriko, magnetizem in kemijske učinke električnega toka in tako prišel do mnogih odkritij. Faraday je odkril tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Odkril je zakone elektrolize in v kemijsko terminologijo uvedel besede, kot so anoda, katoda, elektroda in ion.

Leta 1900 je v Weimarju v Nemčiji po dolgotrajni bolezni umrl nemški filozof Friedrich Wilhelm Nietzsche. S 25 leti je postal izredni profesor klasične filologije v Baslu. Bil je sovražnik meščanske morale, njegovi spisi so bili zelo odmevni, neredko tudi zaradi potvarjanja njegove misli. Njegovo idejo o nadčloveku je za svojo propagando uporabil nacistični Tretji rajh, vendar so ga po krivem povezovali z nacizmom. Po njegovih prepričanjih je nadčlovek utelešenje volje do moči, ki onstran dobrega in zlega iz kaosa ustvarja svet.

Leta 1908 je umrl francoski fizik Antoine Henri Becquerel. Odkril je radioaktivne žarke v uranovih spojinah.

Leta 1909 se je rodil slovenski gledališki in filmski igralec Jože Zupan.

Leta 1918 se je v Lawrenceu v zvezni državi Massachusetts rodil ameriški skladatelj in dirigent Leonard Bernstein - Lenny.

Leta 1921 so ZDA, Avstrija in Nemčija podpisale mirovni sporazum o koncu prve svetovne vojne.

Leta 1927 se je rodila ameriška teniška igralka Althea Gibson. Bila je prva temnopolta igralka, ki je osvojila grandslamsli turnir. Leta 1957 je bila kot prva temnopolta športnica izbrana za ameriško športnico leta.

Leta 1939 sta Združeno kraljestvo in Poljska podpisala sporazum o pomoči.

Leta 1941 sta Združeno kraljestvo in ZSSR napotila vojaške enote v Iran.

Leta 1944 je Bolgarija zahtevala umik nemške vojske s svojega ozemlja in zaprosila zaveznike za premirje.

Leta 1944 so ameriške enote skupaj z enotami Charlesa de Gaulla, vodje francoske begunske vlade, vkorakale v Pariz.

Leta 1950 so v japonskih kinematografih prvič prikazali film Rašomon japonskega režiserja Akire Kurosave, ki danes velja za eno temeljnih del filmske umetnosti.

Leta 1954 se je v Londonu rodil britanski pevec in kantavtor Elvis Costello.

Leta 1970 se je rodila nemška manekenka Claudia Schiffer.

Leta 1975 se je rodil se je alpski smučar Rene Mlekuž. Največji uspeh je dosegel 21. januarja 1996, ko je v slalomu za svetovni pokal v Veysonnazu zasedel 2. mesto. Prehitel ga je le Francoz Sebastien Amiez.

Leta 1981 je ameriška vesoljska ladja Voyager 2 letela mimo Saturna in na Zemljo poslala podatke o tem planetu.

Leta 1984 je umrl ameriški pisatelj Truman Streckfus Persons, bolj znan kot Truman Garcia Capote.

Leta 1991 je Linus Benedict Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix napovedal, da razvija nov operacijski sistem, ki je kasneje dobil ime Linux.

Leta 1991 se je začelo srbsko obleganje Vukovarja.

Leta 1991 je Michael Schumacher na VN Belgije debitiral v formuli ena. Pri Jordan Fordu je zamenjal Bertranda Gachota, ki je bil aretiran zaradi napada na taksista v Londonu. Na prvi dirki je Schumacher odstopil že v 1. krogu.

Leta 1992 je umrl prior stiškega samostana in eden najslovitejših slovenskih zeliščarjev Simon Ašič. Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike.

Leta 1999 so nogometaši Maribora Teatanica v povratni tekmi 3. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov z 2:0 premagali Olimpique iz Lyona. S skupnim izidom 3:0 so se uvrstili v Ligo prvakov.

Leta 2001 je v letalski nesreči umrla ameriška pevka Aaliyah Dana Haughton.

Leta 2003 se je Pete Samprasna posebni slovesnosti ob začetku OP ZDA poslovil od aktivne kariere.

Leta 2012 je v 83. letu starosti umrl nekdanji ameriški astronavt, prvi človek, ki je stopil na Luno, Neil Alden Armstrong.