Na poroki se je zbralo 3.500 gostov, med njimi tudi Camilla Parker Bowles skupaj z možem, prek televizijskega prenosa pa naj bi si poroko ogledala okrog milijarda ljudi po vsem svetu. Poroke so se udeležile vse kraljeve družine razen španskega kralja Juana Carlosa, ki se slovesnosti ni udeležil zaradi spornega območja v Gibraltarju.

Poleg tega so bili na slavje povabljeni vsi predsedniki evropskih držav; vabilo je odklonil le grški predsednik Karamanlis, saj je princ Charles povabil tudi grškega kralja v izgnanstvu Konstantina II., sicer svojega prijatelja. Tudi irski predsednik Patrick Hillery se poroke na predlog premierja Charlesa J. Haugheyja ni udeležil - zaradi Severne Irske.

Diana je ob poroki dobila naziv valižanska princesa in njeno kraljevsko visočanstvo, pozneje pa so jo zaradi njene priljubljenosti in prijaznosti klicali princesa Diana. Na obredu je nosila obleko, ki sta jo oblikovala takrat malo znana zakonca, britanska oblikovalca David in Elizabeth Emanuel. Bila je valovita in polna trakcev, pentelj ter čipk, imela je velikanske, napihnjene rokave, nabran ovratnik iz nagubane svile in na tisoče bleščic. Imela je skoraj osemmetrsko vlečko ter tančico s tiaro skoraj tako dolgo kot vlečka.

Par je po poroki zaživel v Highgrovu v Gloucestershiru in v palači Kensington. Že pred poroko je princesa vzbujala veliko zanimanja pri novinarjih, ki se je po poroki le še stopnjevalo, tako da so paparaci spremljali vsak njen gib.

V zakonu sta se jima rodila dva sinova, princ William Valižanski 21. junija 1982, princ Henry Valižanski pa 15. septembra 1984. Po rojstvu princa Williama je princesa padla v globoko poporodno depresijo, ki se je pozneje razvila v bulimijo. Večkrat je tudi poskušala storiti samomor.

Zakon se je pet let po pravljični poroki ali poroki stoletja, kot so jo imenovali, znašel na trhlih tleh, saj so kritiki princeso opisovali kot neuravnovešeno in temperamentno. Oba sta priznala, da sta imela več razmerij. Princ je priznal zvezo s Camillo, princesa pa med drugim z vojaškim oficirjem. Za javnost sta ostala par, sicer pa sta živela ločeno, on v Highgrovu, ona v palači Kensington.

V začetku devetdesetih let so tudi mediji opazili, da se ne razumeta najbolje, tudi uradno sta začela živeti ločeno od 9. decembra 1992, ločitev pa je bila dokončna 28. avgusta 1996.

Leta 1014 je bizantinski cesar Vasilij II. na Belasici pri Strumici premagal Bolgare s Samuelom na čelu.

Leta 1099 je umrl Francoz Otto iz Lageryja, bolj znan kot papež Urban II.

Leta 1567 je bil James VI. v Stirlingu okronan za škotskega kralja.

Leta 1588 je angleška mornarica pri Gravelinesu premagala špansko ladjevje, ki je tega dne doseglo skrajno jugozahodno točko angleške obale. Španija je za vedno izgubila prevlado na morju in mesto vodilne pomorske države.

Leta 1644 je umrl Italijan Maffeo Barberini, bolj znan kot papež Urban VIII.

Leta 1805 se je rodil francoski politični mislec in zgodovinar Alexis de Tocqueville.

Leta 1833 je umrl angleški aktivist proti suženjstvu William Wilberforce.

Leta 1851 je A. de Gasparis odkril asteroid 15 Eunomia.

Leta 1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini. Leta 1922 je postal predsednik vlade, čez štiri leta pa je vpeljal diktaturo fašistične stranke in se razglasil za vodjo – dučeja. Vodil je agresivno zunanjo politiko, leta 1935 je začel vojno proti Etiopiji, Italijo pa je povezal v os Rim-Berlin. V španski državljanski vojni je podpiral generala Franca in leta 1940 pahnil Italijo v 2. svetovno vojno. Neuspehi v vojni so mu nakopali opozicijo. 3. septembra 1943 so se v Italiji začele izkrcavati zavezniške sile. Boji na Siciliji so trajali samo dva meseca, nato so britanske in kanadske sile preplule Mesinsko ožino in se izkrcale na Apeninskem polotoku. Benito Mussolini je bil prisiljen odstopiti, zamenjal ga je maršal Pietro Badoglio. Mussolinija so aretirali, iz zapora pa so ga rešili Nemci in ga postavili za šefa marionetne fašistične republike v severni Italiji. 28. aprila 1945 so ga ujeli italijanski partizani in ga ustrelili.

Leta 1890 je naredil samomor nizozemski slikar Vincent van Gogh. Eden najpomembnejših slikarjev v zgodovini evropskega slikarstva je znan predvsem po tem, da si je v trenutku blaznosti odrezal lastno uho.

Leta 1898 se je rodil avstrijsko-ameriški fizik Isidor Issac Rabi, ki ima velike zasluge za razvoj radarja, opravil pa je številne raziskave spektra radijskih frekvenc v atomih in molekulah in raziskave atomskega jedra in nevtrona.

Leta 1900 je v Monzi anarhist Gaetano Bresci ubil italijanskega kralja Umberta I. Atentat nanj je bilo maščevanje za “milanski pokol”. Kralj Umberto I. je namreč leta 1898 ukazal streljati na mirne demonstrante.

Leta 1905 se je v Jonkopingu rodil švedski diplomat Dag Hammarskjöld. Organizacijo združenih narodov je vodil od leta 1953 do 18. septembra leta 1961, ko je umrl v letalski nesreči. Posmrtno so mu podelili Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1907 je Robert Baden-Powell ustanovil gibanje skavtov.

Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna.

Leta 1941 sta Japonska in vichyjska Francija podpisali sporazum o skupni obrambi Indokine.

Leta 1941 so nemške okupacijske oblasti v Sloveniji ustanovile vojaško sodišče in začele streljati talce. Osumljence so zapirali predvsem v Begunjah.

Leta 1947 so po nadgradnji pomnilnika znova zagnali računalnik ENIAC, ki je neprekinjeno deloval še osem let.

Leta 1957 je bila ustanovljena Mednarodna agencija za atomsko energijo.

Leta 1958 je ameriški kongres ustanovil Naso, National Aeronautics and Space Administration ali Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava.

Leta 1993 je izraelsko sodišče ovrglo vse obtožbe proti Johnu Demjanjuku, domnevnem mučitelju iz koncentracijskega taborišča Treblinka.

Leta 2001 je v Cieszyinu umrl poljski politik Edward Gierek, ki je pred in med drugo svetovno vojno v Franciji in Belgiji organiziral odporniško gibanje.

Leta 2008 je umrl hrvaški boksar Mate Parlov. Parlov je bil v svoji karieri olimpijski zmagovalec, amaterski in kasneje profesionalni evropski in svetovni prvak v poltežki kategoriji. Velja za najboljšega hrvaškega oziroma jugoslovanskega boksarja vseh časov.

Leta 2013 je na pretežno šiitskih območjih v Iraku v usklajenih napadih eksplodiralo 17 avtomobilov bomb, ki so zahtevali najmanj 62 življenj.

Leta 2013 se je v Švici v kantonu Vaud zgodila železniška nesreča. Na postaji sta čelno trčila dva vlaka, pri čemer se je poškodovalo 25 ljudi.