začeli žalostno propadati, zdaj pa jim skušajo Hrvati povrniti staro slavo.

In jih, seveda, tržiti tudi s to staro slavo.

Hrvaško ministrstvo za okolje je objavilo razpis za svetovalca, ki bi jim pri velikopoteznem načrtu pomagal. Toda kot poroča Jutarnji list, pogoje lahko izpolnijo samo največje svetovne družbe, kot so PricewatherhouseCoopers, Ernest&Young, KPMG in Horwath HTL. Zagreb ne skriva, kam meri: najvišje.
Na vlagatelja s 300 milijoni evri in na znamke, kot so Ritz, Waldorf Astoria in Four Seasons. Prijavili so se sicer tudi manjši akterji, a so njihove možnosti skoraj nične, saj mora svetovalec dokazati, da je sposoben privabiti velikega vlagatelja, torej, da takšne vlagatelje že pozna in je delal z njimi pri drugih projektih.
"Narodni park Brioni je državno bogastvo in želimo, da tako tudi ostane. Ne mislimo ga prodati, to bogastvo se mora razvijati. Pretekle vlade tega niso prepoznale kot strateški interes Hrvaške, ovire pa so bile pogosto tudi regionalni interesi," je povedal minister za okolje Mihael Zmajlović in dodal, da si želijo privabiti svetovno vlagateljsko smetano in hotelske verige najvišjega ranga.

Lani je Brione obiskalo 148.649 izletnikov, ki so v hotelih in vilah ustvarili 28.352 prenočitev, v pristaniščih pa se je zasidralo 2.128 jaht. Brionski hoteli in vile z zmogljivostjo 156 sob in 304 posteljami letno prinesejo slabih 12 milijonov kun dohodkov, izletniki pustijo na otočju okoli 15 milijonov kun, pomorščaki pa 2,5 milijona.

Toda narodni park s pomočjo države komaj pokriva svoje stroške. Veliko hotelov ostaja zaprtih ali neobnovljenih, tisti, ki pa so obnovljeni, mesečno zaslužijo v povprečju 967,10 kune. To sezono apartma v delno obnovljenem hotelu Neptun - Istra stane 860 kun na noč, medtem ko stane prenočitev z zajtrkom v najdražji vili, Primorki, 15.000 kun. Zasedenost brionskih hotelov je 40 odstotkov manjša od podobnih na Jadranu in 50-60 odstotkov manjša od tuje konkurence.

Prostorski načrti dopuščajo rušenje objektov, ki so trenutno brez kategorije ali niso v komercialni funkciji, namesto njih pa bi lahko zgradili golfišča, centre dobrega počutja in hotele, ki so temelj elitnega turizma.

Ujeti v paradoks
Kot piše Jutarnji, so Brioni danes predragi za tiste, ki jih ne moti preveč, da se jim lahko zgodi, da se zaradi slabe vodovodne napeljave ne bodo mogli dobro oprhati, da je medmrežna povezava prepočasna in da je gostinska ponudba zgolj zadovoljiva. Tistim, ki so pripravljeni za prenočitev plačati tudi desetkrat več, če bi se lulsuzna namestitev in druga ponudba lahko primerjali z veličastnostjo narave, ki obkroža njihov hotel, pa Brioni zaradi zgoraj omenjenih pomanjkljivosti preprosto niso zanimivi.

Narodni park se je v zadnjih 20 letih ujel v paradoks. Otočje, ki je bilo v dobi socializma običajnim smrtnikom nedostopno, so ga pa ob domačih politikih in Josipu Brozu - Titu, ki je imel tu poletno rezidenco, obiskovali predsedniki držav, cesarji in največji zvezdniki Hollywooda, ki so občudovali eksotične živali in redke ptice, v dobi kapitalizma bogatih in slavnih ne more pritegniti.

Vse propada
Nekdanj sloviti safari je danes popolnoma osiromašen, živalski vrt so zaradi finančnih težav razselili, poleg tega pa so tudi sklenili, da se tudi ne sklada z zasnovo narodnega parka. In kot piše Jutarnji: "Od otočja, na katerem so se vsi hoteli vsaj ustaviti, a se niso mogli, ker je bilo v času Jugoslavije dostopno samo posvečenim, so Brioni postali kraj, kamor želijo zaviti samo radovedneži, ki sklenejo, da se da tam videti zanimiva arheološka nahajališča, da pa je tamkajšnja turistična ponudba zelo podpovprečna.

Ali kot je zapisala ena od komentatork: "Nihče ne želi plačati za spanje v povsem razpadlih stavbah, katastrofalno hrano na ravni ene slabše menze in gledanje zapuščene okolice. Vzdrževanje je preprosto predrago. Zaradi tega je potrebno bodisi konkretno vlaganje, da se bo dalo ponudbo tudi dobro plačati, bodisi pa vse enostavno pustiti, da gre v k****. Jaz glasujem za prvo opcijo."

V čakanju na svetovalca
Brioni tako zdaj lahko samo čakajo na rezultate razpisa ministrstva in svetovalca, od katerega se pričakuje, da bo nekako osmislil turistično ponudbo otočja in pripeljal vlagatelja, pripravljenega vložiti vanj 300 milijonov evrov. Gre za vsoto, ki jo država pričakuje od prodaje Hrvatske poštne banke in deleža v zavarovalnici Croatia osiguranje, po možnosti še letos. Svetovalca bi potem na otočje pripeljali prihodnje poletje.