Od leta 1975 do 1977 je delal kot mejni stražar in vojak. Med letoma 1977 in 1978 je bil vodja oddelka Komsomol v Mogilevu, nato pa je leta 1980 znova delal kot mejni stražar. Leta 1982 je zapustil vojsko in postal vodja kolektivne kmetije.

Leta 1985 je, potem ko je diplomiral na beloruski akademiji za agronomijo, napredoval v direktorja gorodetske državne farme. Leta 1990 je bil izvoljen za delegata v Vrhovnem sovjetu Republike Belorusije. Ustanovil je stranko, ki jo je poimenoval Komunisti za demokracijo. Kot borec proti korupciji je bil leta 1993 izvoljen za predsednika protikorupcijske komisije.

10. julija 1994 so bile predsedniške volitve v Belorusiji unikatne, saj so bile edine v zgodovini države, ki so potekale v dveh krogih. Ta nekdanja sovjetska republika, ki se je spopadala z velikimi gospodarskimi težavami, je iskala "močno roko" in po svojih osebnostnih lastnostih je Lukašenko najbolj ustrezal temu profilu.

Na volitvah 2001 je bil izvoljen za drugi mandat, in sicer po tem, ko je leta 1996 spremenil ustavo, s čimer mu je začel znova teči petletni predsedniški mandat. Kasneje je z odpravo omejitev števila predsedniških mandatov znova posegel v ustavo Belorusije.

Na predsedniških volitvah je zmagal tudi v letih 2006 in 2011, tako da trenutno teče že njegov četrti mandat. Medtem si je podredil sodno oblast, saj sodnike imenuje kar sam, njegovim odločitvam pa nikoli ne nasprotuje niti parlament. Zahod nobenih volitev, odkar je Lukašenko vnesel spremembe ustave, ni priznal kot legitimne.

V Belorusiji so se v dveh desetletjih Lukašenkove vladavine zvrstili številni protesti, zaprti so bili mnogi predstavniki ljudstva, pa tudi visoki politični in gospodarski predstavniki, ki so se po mnenju Lukašenka preveč oddaljili od njegovih usmeritev.

Sicer pa Lukašenko ni znan le po svoji avtoritarni drži, njegovo 20-letno vladanje so zaznamovali tudi mnogi spodrsljaji, ki jih je izrekel ob različnih priložnostih. Tako je denimo belorusko inteligenco nekoč pretresla njegova izjava, da je beloruščina reven jezik, saj ljudje v njem ne morejo povedati nič pomembnega. "Na svetu obstajata le dva velika jezika - ruski in angleški," je izjavil Lukašenko. V Belorusiji sta namreč od leta 1995 kot uradna priznana dva jezika, in sicer beloruščina in ruščina.

Lukašenko v Evropi in svetu velja za "zadnjega evropskega diktatorja".

Leta 30. pr. n. št. je egipčanska kraljica Kleopatra naredila samomor, pičila jo je strupena kača. Z njeno smrtjo je ugasnila dinastija Ptolemajcev, Egipt pa je postal rimska provinca.

Leta 1483 je umrl francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1727 se je rodil beneški slikar Giovanni Dominico Tiepolo, zadnji član znamenite slikarske družine, ki je zaznamovala celotno obdobje v italijanski umetnosti.

Leta 1748 se je v Parizu rodil Jacques Louis David, najpomembnejši predstavnik klasicizma v francoskem slikarstvu.

Leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ljubljanski župan od 1820 do 1846. Imel je odlične administrativne sposobnosti: med njegovim županovanjem so začeli izsuševati Barje.

Leta 1797 se je rodila angleška pisateljica Mary Shelley, znana po romanu Frankenstein.

Leta 1807 je slovenski pesnik Urban Jarnik napisal pesem Zvezdje.

Leta 1856 je umrl britanski polarni raziskovalec John Ross.

Leta 1871 se je v Brightwaterju rodil britanski fizik Ernest Rutherford, ki velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je delce alfa in beta.

Leta 1878 se je rodil francoski primerjalni književnik in pedagog Paul-Gustave-Marie-Camille Hazard.

Leta 1918 je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin. Na voditelja sovjetske Rusije sta streljali pripadnici socialnorevolucionarne stranke Fanja Kapla in njena sestra Dora.

Leta 1929 je umrl dubrovniški književnik Ivo Vojnović, avtor dram Dubrovniška trilogija in Ekvinokcij.

Leta 1935 je umrl francoski pisatelj in novinar Henri Barbusse. Njegovo najboljše delo, roman Ogenj, je nastalo na podlagi njegovih doživetij med prvo svetovno vojno.

Leta 1937 se je rodil novozelandski dirkač formule ena in avtomobilski konstruktor Leslie Bruce McLaren. Že v mladih letih se je po zaslugi očeta navdušil nad avtomobili in dirkanjem, po zaslugi svojega "botra" Jacka Brabhama, kot ga je poimenoval sam, pa je odpotoval Anglijo. Tam se je povezal z Johnom Cooperjem in leta 1959 je prav z dirkalnikom Cooper debitiral v formuli ena. Že na prvi tekmi je osvojil točke, na svoji tretji tekmi pa je prvič stopil na stopničke. Vse do leta 1980 je ostal najmlajši dirkač v F1, ki je stopil na stopničke.

Leta 1940 je v Cambridgeu umrl angleški fizik Joseph John Thompson, ki je leta 1897 odkril elektron. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Rodil se je 18. decembra 1856 v Cheetham Hillu.

Leta 1940 so predstavniki Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske sklenili pogovore v tako imenovani dunajski arbitraži. Na njej sta Nemčija in Italija prisilili Romunijo, da je Bolgariji odstopila južno Dobrudžo, Madžarski pa del Transilvanije.

Leta 1963 so med Belo hišo in Kremljem vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, t. i. vročo linijo ali rdeči telefon, ki naj bi zmanjšala nevarnost vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom. Vzpostavitev zveze je bila posledica grožnje z uporabo jedrskega orožja.

Leta 1972 se je rodil češki nogometaš Pavel Nedved.

Leta 1972 se je v San Diegu rodila hollywoodska igralka Cameron Michelle Diaz.

Leta 1977 se je rodil atlet iz Dominikanske republike Felix Sanchez. Na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 je osvojil zlato medaljo v teku na 400 metrov z ovirami, kar je bila prvo zlato odličje za Dominikansko republiko v zgodovini OI-ja.

Leta 1974 se je pri Zagrebu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa.

Leta 1981 sta v eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v pisarnah iranskega predsednika vlade, umrla predsednik države Mohamad Ali Radzai in premier Džavad Bahonar.

Leta 1982 se je rodil ameriški teniški igralec Andy Roddick. Znan je predvsem po sijajnem servisu, v lasti ima najhitrejši začetni udarec v zgodovini (249 km/h).

Leta 1984 so na prvi polet izstrelili vesoljsko plovilo Discovery.

Leta 1986 sta na evropskem atletskem prvenstvu v Stuttgartu Jurij Sedih in Sergej Litvinov uprizorila najzanimivejši dvoboj v metu kladiva. Litvinov je najprej vrgel sijajnih 85,74, potem pa je Sedih s svetovnim rekordom 86,74 m osvojil zlato. Ta rekord je še vedno veljaven.

Leta 1987 je Stefka Kostadinova z 209 cm postavila še danes veljaven svetovni rekord v skoku v višino.

Leta 1991 je Azerbajdžan postal neodvisna država.

Leta 1992 so Srbi prenehali petmesečno obleganje mesta Goražde. Po londonskem dogovoru je poveljstvo bosanskih Srbov umaknilo okoli 100 svojih vojakov, skupaj z njimi pa se je umaknila tudi kolona srbskih beguncev. V napadu zelenih baretk – bosanskih Muslimanov na kolono je umrlo 22, ranjenih pa je bilo okoli 50 ljudi.

Leta 1993 je maroški kralj Hasan II. v Casablanci odprl takrat drugo največjo mošejo na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov.

leta 2003 je umrl igralec Charles Bronson.

Leta 2005 je slovenski nogometni reprezentant Boštjan Cesar iz zagrebškega Dinama prestopil k Marseillu. Cesar zdaj igra za Chievo.

Leta 2006 je umrl Glenn Ford, ameriški filmski igralec. Rodil se je leta 1916.

Leta 2006 je umrl Nagib Mahfuz, egiptovski pisatelj in Nobelov nagrajenec. Rodil se je leta 1911.