Milton, ki se je rodil 9. decembra 1608 v Londonu, velja za najpomembnejšega angleškega pesnika 17. stoletja. Njegova poezija je bila prvi primer združitve renesančnega žara, baročne vzvišenosti in klasično stroge oblike. V njegovi bibliografiji so dela proze in poezije, njegovo najpomembnejše delo pa je ep Izgubljeni raj.

Prvič ga je izdal leta 1667, sedem let pozneje pa je izšla še njegova dodelana izdaja. Delo je bilo napisano v desetih knjigah, v katerih je Milton v prostem verzu opisoval krščansko zgodbo o padcu človeka od skušnjave, ki jo pred Adama in Evo v raju postavi Satan, do njunega izgona iz raja. V poznejših interpretacijah je prevladalo prepričanje, da je glavni junak pesnitve prav Satan, ki je moral premagati lastne slabosti, da je lahko izpolnil svoj cilj – pohujšati človeštvo.
Izgubljenemu je sledil Znova pridobljeni raj (Paradise Regain'd), ki ga v slovenskem prevodu nimamo, v njem pa avtor v nasprotju s prvim delom poveličuje Jezusovo popolnost, ki je v nasprotju s Satanovo sramotno pojavo. Druga pesnitev je manj epska od prve, zaradi česar jo nekateri kritiki označujejo za slabšo in manj pomembno od Izgubljenega raja.

Leta 35 se je rodil rimski vladar Nerva.

Leta 911 se je rodil zadnji karolinški vladar vzhodnih Frankov Ludvik Otrok.

Leta 955 je umrl papež Agapit II.

Leta 1226 je umrl francoski kralj Ludvik VIII.

Leta 1246 je umrla Berenguela Kastiljska, žena kralja Alfonsa IX. Kastiljskega.

Leta 1517 je umrl španski državnik in kardinal Francisco Jimenez de Cisneros.

Leta 1519 so španski osvajalci pod vodstvom Hernanda Cortesa prišli do Tenochtitlana, današnjega Ciudada de Mexica. Cortes je sodeloval pri osvojitvi Kube leta 1511, osvajalni pohod je nadaljeval v letih 1519–1521 in podvrgel Azteke v Mehiki španski kroni.

Leta 1520 je danska vojska napadla Švedsko. Po zasedbi Stockholma je bilo usmrčenih okrog 100 ljudi.

Leta 1576 so se nizozemski državniki zbrali in se združili proti Špancem, ki so jim takrat vladali.

Leta 1620 so bili Čehi v uporu v Gornji Avstriji premagani. Kralj Friderik I. Wittlesbaški je zbežal na Nizozemsko, zmagovalci s Ferdinandom pa so se grozovito maščevali. Usmrčenih je bilo 28 voditeljev upora, zaplenili so imetje, kar je zelo prizadelo malo plemstvo.

Leta 1622 se je rodil švedski kralj Karl X.

Leta 1793 se je na pobudo slikarja Davida pariški konvent odločil in sprejel sklep o Louvru, ki je tako postal ljudstvu dostopen muzej. Louvre je bil sprva grad francoskih kraljev v Parizu, zgrajen je bil v dobi kralja Filipa Avgusta okoli leta 1200. Današnjo podobo je dobil v 16. in 17. stoletju. Med francosko revolucijo je postal nacionalni muzej za umetnostne zaklade v kraljevi lasti. Nekateri menijo, da je to najpomembnejši muzej na svetu.

Leta 1817 se je v slovenskogoriški vasi Kraljevci rodil slovenski književnik in kulturni delavec Davorin Trstenjak. Kot duhovnik je bil med drugim profesor slovenščine in zgodovine na gimnaziji v Mariboru. V mladosti se je pod vplivom prijatelja Stanka Vraza navduševal za ilirsko gibanje.

Leta 1836 se je rodil ameriški litograf in izdelovalec iger Milton Bradley.

Leta 1837 so v ZDA ustanovili prvi ameriški kolidž za ženske Mount Holyoke Seminary.

Leta 1860 je bil za 16. ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln. Premagal je Georgea McClellana.

Leta 1866 se je rodil Anglež Herbert Austin, ki se je prvi v Veliki Britaniji začel ukvarjati z avtomobilizmom.

Leta 1887 je umrl ameriški kockar Doc Holliday.

Leta 1889 je Montana postala 41. zvezna država ZDA.

Leta 1890 je v Parizu umrl francoski skladatelj belgijskega rodu, orglar in glasbeni pedagog Cesar Franck. V Parizu je bil nekaj časa orgelski učitelj, s svojimi skladbami je vplival na številne sodobne francoske skladatelje. Poleg orgelskih skladb so še danes priljubljeni simfonija v d-molu, simfonične variacije za klavir in orkester, violinska sonata v A-duru in klavirski kvintet.

Leta 1892 je bil na predsedniških volitvah v ZDA za predsednika države znova izvoljen Grover Cleveland, ki je premagal tekmeca Benjamina Harrisona in Jamesa B. Weaverja.

Leta 1895 je Wilhelm Conrad Röntgen pri eksperimentiranju z elektriko odkril žarke X.

Leta 1918 je država SHS začela mobilizacijo vojakov za obrambo severne meje.

Leta 1922 se je rodil južnoafriški kirurg Christiaan Neethling Barnard.

Leta 1923 se je rodil ameriški elektrotehnik in izumitelj Jack St. Claire Kilby, ki je za svoje delo leta 2000 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1923 je Adolf Hitler skušal v münchenski pivnici izvesti državni udar. V njem je sodelovalo nekaj nekdanjih oficirjev cesarske armade, vendar so pučiste razgnali. Hitlerja so obsodili na pet let zapora, zaprt pa je bil le devet mesecev. Med bivanjem v zaporu je ob pomoči Rudolfa Hessa napisal knjigo Mein Kampf, ki je postala vodilo njegove stranke.

Leta 1927 se je rodil premier Južnega Vietnama Ngujen Kan.

Leta 1932 je Franklin D. Roosevelt na volitvah za predsednika ZDA premagal Herberta Hooverja.

Leta 1933 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt predstavil Civil Works Administration, organizacijo, ki jo je ustanovil, da bo našla službe za štiri milijone brezposelnih.

Leta 1935 se je rodil francoski igralec Alain Delon.

Leta 1935 je bil Fernand Bouisson izvoljen za premierja Francije.

Leta 1942 so se v severozahodni Afriki izkrcale močne sile zahodnih zaveznikov, predvsem Američanov. Te enote so pomagale pregnati nemško-italijanske sile iz severne Afrike, kar se je zgodilo v začetku leta 1943.

Leta 1950 je ameriški poročnik Russell J. Brown sestrelil dve severnokorejski letali MIG 15 v prvem spopadu dveh reaktivnih letal v zgodovini.

Leta 1953 je umrl ruski pisatelj in Nobelov nagrajenec Ivan Aleksejevič Bunin.

Leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala sporazum o dograditvi Asuanskega jeza, ki je predvideval tudi skupno izkoriščanje vode reke Nil. Imenujejo ga tudi Asuanski visoki jez, saj je visok 111 metrov, zgrajen je bil v letih od 1960 do 1970.

Leta 1960 je bil John F. Kennedy izvoljen na volitvah za ameriškega predsednika. Premagal je Richarda M. Nixona in tako postal najmlajši Američan na tem položaju.

Leta 1966 je nekdanji državni tožilec zvezne države Massachusetts Edward Brooke postal prvi temnopolti Američan, ki je bil izvoljen v senat.

Leta 1967 se je rodila ameriška igralka Courtney Thorne-Smith.

Leta 1975 se je rodila ameriška igralka Tara Reid.

Leta 1986 je umrl ruski politik Vjačeslav Molotov.

Leta 1987 je v severnoirskem Enniskillnu eksplodirala bomba Irske republikanske armade. Med proslavo v spomin padlim Britancem v vojni je bilo v napadu ubitih 11 ljudi.

Leta 1988 je bil na volitvah za ameriškega predsednika izvoljen George H. W. Bush, ki je premagal tekmeca Michaela Dukakisa.

Leta 1991 je bil Sonny Bono, nekdanji mož pevke Cher, izvoljen v ameriški kongres.

Leta 1994 je po 40 letih republikanska stranka imela večino v spodnjem domu ameriškega kongresa in v senatu.

Leta 2002 je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 1441, s katero je pozval Irak in Sadama Huseina, da se razorožita ali pa sprejmeta posledice.