Pot do samostojnosti Sudana je bila dolga. Med letoma 1955 in 2005 sta v Sudanu potekali dve vojni med uporniki z juga in vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom, ki si nista uspela priboriti prevlade, pa je vzklilo nezaupanje.

Mirovni sporazum sta leta 2005 podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, ta pa je obrnil nov list v zgodovini države, saj so prebivalci južnega dela Sudana dobili pravico odločati o lastni usodi, kar je tlakovalo pot do januarskega referenduma o neodvisnosti juga. Južni Sudanci so na referendumu z 99-odstotno večino podprli odcepitev od severa, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval.

Revščina, oboroženi spopadi in boj za naravna bogastva
Mlado državo Južni Sudan na njeni poti čakajo številni izzivi. Država ima približno devet milijonov prebivalcev, med njimi pa jih velika večina živi globoko pod pragom revščine in je brez izobrazbe, znotraj meja Južnega Sudana pa še vedno potekajo spopadi na z nafto bogatem spornem mejnem območju Abjej, v Darfurju še divja državljanska vojna, islamisti pa neutrudno iztrebljajo Nube v gorah v Južnem Kordofanu, z nafto bogati pokrajini blizu nove meje med Sudanoma, ki je ostala v rokah severa.

Leta 455 je Avitus postal zahodnorimski cesar.

Leta 1357 je Karel IV. položil temeljni kamen za Karlov most v Pragi.

Leta 1409 so Benetke kupile od neapeljskega kralja Ladislava Dalmacijo za 100.000 dukatov.

Leta 1749 je bilo ustanovljeno mesto Halifax v Novi Škotski.

Leta 1762 je Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika, postala ruska carica in ostala na prestolu vse do smrti.

Leta 1789 je francoska narodna skupščina ustanovila narodnoustavodajno skupščino, da bi pripravila francosko ustavo.

Leta 1790 je v bitki pri Svenskundu švedska mornarica zajela tretjino ruske flote.

Leta 1793 so prepovedali uvoz sužnjev v Kanado.

Leta 1816 je Argentina uradno razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1819 se je rodil ameriški izumitelj Elias Howe.

Leta 1850 je umrl 12. ameriški predsednik Zachary Taylor. Millard Fillmore je postal 13. ameriški predsednik.

Leta 1858 se je rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja. Od leta 1895 je bil pokrajinski vodja liberalne stranke.

Leta 1900 je britanska kraljica Viktorija potrdila zakon, s katerim je združila avstralske kolonije pod federalno oblast.

Leta 1901 se je rodila angleška pisateljica ljubezenskih romanov Barbara Cartland. Napisala je več kot osemsto romanov.

Leta 1918 je v trčenju vlakov pri Nashvillu umrl 101 človek.

Leta 1932 je umrl King Camp Gillette, ameriški poslovnež in ustanovitelj imperija Gillette.

Leta 1944 so britanske in kanadske čete zasedle francosko mesto Caen.

Leta 1956 se je rodil ameriški igralec Tom Hanks.

Leta 1962 so ZDA na otočju Johnson opravile poskus z vodikovo bombo.

Leta 1964 se je rodila ameriška glasbenica in soproga Kurta Cobaina Courtney Love.

Leta 1982 se je rodil slovenski nogometaš Boštjan Cesar.

Leta 1982 je v strmoglavljenju boeinga 727 v ZDA življenje izgubilo vseh 146 potnikov in članov posadke ter še osem meščanov.

Leta 1991 je bila po treh desetletjih Južnoafriška republika ponovno sprejeta v olimpijsko gibanje.

Leta 1922 je Johnny Weissmueller kot prvi prosto preplaval 100 m hitreje od ene minute. S časom 58,6 je postavil izjemen svetovni rekord.

Leta 2000 je Pete Sampras na teniškem turnirju za grand slam v Wimbledonu postavil nov mejnik. V finalu je premagal Avstralca Patricka Rafterja s 6:7, 7:6, 6:4 in 6:2 in osvojil rekordni 13. grand slam, obenem pa je sedmič dvignil wimbledonski pokal.

Leta 2006 je umrl Šamil Basajev, čečenski terorist. Rodil se je leta 1965.

Leta 2006 so italijanski nogometaši v finalu svetovnega prvenstva v Nemčiji po enajstmetrovkah ugnali Francoze in četrtič dvignili zmagovalni pokal.

Leta 2010 je francoski šprinter Christophe Lemaitre na državnem prvenstvu v Valencu postal prvi belopolti atlet, ki je 100 metrov pretekel v manj kot 10 sekundah. Takrat 20-letni mladinski evropski prvak je uro ustavil pri času 9,98. Svetovni rekord Jamajčana Usaina Bolta, ki ga je postavil na svetovnem prvenstvu v Berlinu, je 9,58. Prvi človek, ki je prebil magično mejo 10 sekund, je bil leta 1968 Američan Jim Hines.

Leta 2011 je Južni Sudan postal samostojna država.

Leta 2011 je bil v glavnem mestu Gvatemale ubit priljubljeni argentinski pevec Facudno Cabral. Njegov avtomobil so neznani napadalci prerešetali z naboji. Marca 2013 so kolumbijske oblasti aretirale Alejandra Jimeneza, ki naj bi naročil umor.