Finančni minister je tokrat odgovarjal na vprašanja evroposlancev. Foto: BoBo
Finančni minister je tokrat odgovarjal na vprašanja evroposlancev. Foto: BoBo

Ko bodo izbrani preizkusni primeri, torej premoženje po ceni, ki je primerljiva s tržno in odslikava zdajšnje razmere v slovenskem gospodarstvu, se bo prenos tudi zgodil. /.../ Na DUTB smo na prevzem terjatev pripravljeni. Pripravljena je tudi pogodba za prenos terjatev, kar bo omogočilo kar najhitrejši potek postopkov.

Banka za upravljanje terjatev bank verjame, da bo pilotni prenos terjatev izveden
Slaba banka
Ena izmed tem je bila tudi zastoj pri prenosu terjatev na slabo banko. Foto: BoBo
Katere ukrepe zahteva Bruselj?

"To si lahko privoščimo in to je tudi prav do partnerjev - da ne uporabimo njihovega denarja za čiščenje zmešnjave, ki smo jo sami ustvarili," je dejal v odgovoru na vprašanje Wolfa Klinza iz vrst evropskih liberalcev (Alde), ali Slovenija razmišlja o uporabi evropskega reševalnega mehanizma.

Ob tem je poslanec Sloveniji očital, da je pri privatizaciji izgubila 20 let, da so tudi zdajšnji načrti premalo ambiciozni in da ne rešuje dovolj odločno vprašanja prevelike javne uprave. Minister je na kritike odvrnil, da je na položaju šele štiri mesece, tako da ne more odgovarjati za stvari, ki so se dogajale v zadnjih 20 letih. Spomnil je tudi, da so bili poskusi privatizacije pogosti, in izpostavil, da njihov namen ni velikopoteznost, ampak učinkovitost, saj ne želijo "prodajati zgolj z namenom, da bo prodano".

Slaba banka zanimala tudi slovenska evroposlanca
Evropske poslance so sicer najbolj zanimale razmere v slovenskem bančnem sektorju, predvsem potek prenosa terjatev na slabo banko in kaj se dogaja z načrtovanim pilotnim prenosom terjatev po tržni ceni. O tem sta ga povprašala tudi evropska poslanca iz Slovenije, Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) in Lojze Peterle (EPP/NSi), ki sta sodelovala v razpravi. Kleva Kekuševa je ministra spraševala o ustreznosti zakonskega okvira slabe banke in o tem, ali je pilotni prenos res potreben. Čufer ji je zagotovil, da je zakonski okvir slabe banke ustrezen.

Evroposlanka je ministra ob tem pozvala k ambicioznejšim ukrepom na trgu dela, sploh v boju proti brezposelnosti mladih. Čufer je na to dejal, da je najbolje, kar lahko vlada stori, to, da si prizadeva za čimprejšnjo vrnitev k rasti, za kar pa si prizadeva z načrtovanimi ukrepi. Kleva Kekuševa je obenem kritizirala načrtovano privatizacijo, saj meni, da je bil seznam podjetij narejen hitro in brez pravega premisleka.

Peterle pa je ocenil, da je Slovenija v krizi zaradi "političnega bančništva", in ministra vprašal, kaj bo storila vlada za zaščito interesov davkoplačevalcev, ki za krizo niso krivi, ter kaj se dogaja z zeleno lučjo za prenos terjatev. "Vtis imam, da je govorica o dinamiki prenosa v Ljubljani drugačna kot v Bruslju ... Je mogoče, da se slovenska vlada in Evropska komisija ne strinjata, kaj je treba storiti za transparentnost? Kdo ni opravil dela pravočasno oziroma kdo koga čaka?" je vprašal.

Minister verjame, da bo pilotni prenos terjatev izveden
V odgovorih na poslanska vprašanja o čiščenju bank je minister poudaril, da je želela slovenska vlada prenos terjatev na slabo banko opraviti čim prej, da bi novo šolsko leto začela s čistimi bankami. "Čas je denar," je poudaril in dodal: "Izguba časa pomeni tudi izgubo rasti."

Vendar pa so v Evropski komisiji poudarili, da je kakovost pomembnejša od hitrosti, zato so se dogovorili, da najprej opravijo temeljit neodvisen pregled kakovosti aktive bank in stresni testi. A Čufer še vedno verjame, da je mogoče že pred tem izvesti pilotni prenos. Zanj so se po njegovih besedah odločili, da preverijo, ali vsi postopki delujejo gladko, tako da pri prenosu glavnine terjatev ne bi bilo nikakršnih težav. "Še vedno verjamem, da ga bomo opravili kmalu," je dejal.

"Slovenija se je polenila"
Philippe Lamberts
iz vrst evropskih zelenih pa je Slovenijo pohvalil kot lepo deželo, ki je bila sposobna po padcu železne zavese svojim ljudem zagotoviti boljše življenje kot druge vzhodnoevropske države, a jo kritiziral, da se je pozneje "polenila".

Izmenjava mnenj slovenskega finančnega ministra z odborom Evropskega parlamenta za finančne in gospodarske zadeve, ki je trajala približno eno uro, sodi v sklop rednega gospodarskega dialoga članic Unije z evropskimi poslanci, dogovorjenega v okviru zakonodajnega svežnja za krepitev proračunske discipline, imenovanega šesterček, ki je začel veljati decembra 2011.

Minister je uvodoma na kratko orisal razmere v Sloveniji in ukrepanje vlade, nato pa je v angleščini odgovoril na okoli deset vprašanj. Poslanci so po njegovih besedah pokazali, da razmeroma dobro poznajo Slovenijo. Prepoznali so, da imamo dve težavi, ki ju moramo rešiti - bančni sistem in fiskalno konsolidacijo, tako da očitno spremljajo Slovenijo in vedo, kaj počnemo, je dejal po razpravi.

Ko bodo izbrani preizkusni primeri, torej premoženje po ceni, ki je primerljiva s tržno in odslikava zdajšnje razmere v slovenskem gospodarstvu, se bo prenos tudi zgodil. /.../ Na DUTB smo na prevzem terjatev pripravljeni. Pripravljena je tudi pogodba za prenos terjatev, kar bo omogočilo kar najhitrejši potek postopkov.

Banka za upravljanje terjatev bank verjame, da bo pilotni prenos terjatev izveden
Katere ukrepe zahteva Bruselj?