12. aprila 1961 sta se kozmonavta Jurij Gagarin in German Titov, ki je bil rezervni vesoljec, odpravila proti avtobusu, ki ju je odpeljal do izstrelitvene ploščadi. Tam je bila za izstrelitev pripravljena nosilna raketa Vostok z vesoljsko ladjo Vostok 1. Gagarin se je po stopnicah povzpel do dvigala, ki ga je nato odpeljalo do vrha rakete, kjer je vstopil v vesoljsko ladjo.

Ob 9.07 po moskovskem času so vključili raketne motorje. Polet Vostoka je potekal popolnoma samodejno. Vesoljska ladja Vostok 1 je Zemljo obkrožila enkrat, in sicer v orbiti na višini med 169 in 315 kilometri. Sporočilo o prvem poletu človeka v vesolje so sovjetske radijske postaje objavile ob 10.02, ko je bil Gagarin še vedno v orbiti.

Približno sedem kilometrov nad površjem se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Jurij Gagarin je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engel v Sovjetski zvezi. Prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva je bil tako končan.

Čeprav Gagarin neizpodbitno velja za prvega človeka v vesoljskem prostoru, pa obstaja teorija zarote, po kateri naj bi Rusi že pred njim izstrelili dva človeka, ki naj bi umrla.

Gagarin je umrl v letalski nesreči leta 1968, star komaj 34 let. Vojaško letalo je pilotiral sam ob spremstvu izkušenega sovjetskega letalskega inštruktorja Vladimirja Serjogina. Vzrok nesreče nikoli ni bil dokončno pojasnjen. Ena izmed teorij pravi, da sta se pilota poskušala izogniti tujemu objektu (gosi ali zračnemu balonu) z manevrom, zaradi katerega je njuno letalo padlo v vrij in končno strmoglavilo. Druga pa pravi, da je bila nesreča posledica mimohoda težjega letala, ki je zavrtelo manjšega.

Leta 1562 so v Neaplju prepovedali poljubljanje v javnosti.

Leta 1629 se je rodil ruski car Aleksej I.

Leta 1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti, grof de Mirabeau, francoski revolucionar in soustvarjalec Deklaracije o človekovih pravicah.

Leta 1796 se je Napoleon Bonaparte poročil s svojo prvo ženo Josephine de Beauharnais, ki jo je pozneje okronal za francosko cesarico. Ker se je Josephine z ločitvijo strinjala, se je Napoleon lahko vnovič poročil z Marijo Luizo, avstrijsko princeso, ki je rodila prestolonaslednika.

Leta 1814 se je rodil ukrajinski pisatelj, pesnik in slikar Taras Ševčenko.

Leta 1839 je pruska vlada omejila otroško delo in za zgornjo mejo določila 51 ur dela tedensko.

Leta 1841 je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da so bili afriški sužnji, ki so prevzeli nadzor na ladji Amistad, protizakonito prisiljeni v suženjstvo, zato so jih osvobodili. Ujeti Afričani so se na ladji uprli, vendar za to po odločitvi vrhovnega sodišča niso odgovarjali.

Leta 1862 sta se v ameriški državljanski vojni prvič spopadli vojni ladji.

Leta 1916 je Pancho Villa s 1.500 mehiškimi jezdeci napadel mesto Columbus in ubil 17 ljudi.

Leta 1923 se je rodil avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec za kemijo Walter Kohn.

Leta 1929 se je rodil nekdanji premier in predsednik Gvajane Desmond Hoyte.

Leta 1929 se je rodil glasbeni pedagog in skladatelj Pavle Kalan, znan predvsem po priredbah otroških pesmi in skladb za Orffov instrumentarij.

Leta 1931 so v Leipzigu preizkusili prvi elektronski mikroskop.

Leta 1932 se je rodil politik Jože Pučnik, eden ključnih akterjev slovenske osamosvojitve.

Leta 1934 se je rodil ruski kozmonavt Jurij Aleksejevič Gagarin, ki je kot prvi vesoljec 12. aprila 1961 obkrožil Zemljo.

Leta 1943 se je v Chicagu rodil ameriški šahist Robert Fisher.

Leta 1945 so ameriški bombniki bombardirali Tokio. V bombnem napadu je umrlo več kot 100 tisoč ljudi.

Leta 1957 je otočje Aleuti stresel potres z močjo 9,1 po Richterju.

Leta 1959 so začeli prodajati punčko Barbie. Prva barbika je bila oblečena v črno-bele kopalke, lase pa je imela spete v konjski rep.

Leta 1964 je podjetje Ford Motor Company izdelalo prvega forda mustanga.

Leta 1967 je Stalinova hčerka Svetlana Alulujeva pobegnila v ZDA.

Leta 1976 je v nesreči vlečnice v Cavaleseju umrlo 42 ljudi.

Leta 1977 je ducat muslimanskih skrajnežev napadlo tri stavbe v Washingtonu. Ubili so enega človeka, več kot 130 pa so jih zajeli. Krizo so rešili dva dni pozneje.

Leta 1983 je umrl švedski psiholog in Nobelov nagrajenec Ulf von Euler.

Leta 1986 so ameriški vojaški potapljači našli hudo poškodovano kapsulo vesoljskega plovila Space Shuttle Challenger, v kateri je bilo sedem trupel vesoljcev.

Leta 1989 je umrl ameriški fotograf Robert Mapplethorpe, znan po motivih golih izklesanih (predvsem moških) teles in rož. Leta 1989 je umrl za aidsom.

Leta 1990 je zdravnica Antonia Novello prisegla kot vrhovna kirurginja ZDA in postala prva ženska in Latinskoameričanka na tem položaju.

Leta 1991 so v Beogradu množično demonstrirali proti Slobodanu Miloševiću. Dva človeka sta umrla, vojska pa je na ulice poslala tanke.

Leta 1993 je Rodney King pričal pred poroto v Los Angelesu proti policistom, ki so ga napadli in ga med aretacijo surovo pretepli.

Leta 2004 je v terorističnem napadu v restavraciji v Istanbulu umrl en človek, pet pa jih je bilo ranjenih.

Leta 2007 je umrl ameriški pevec Brad Delp, rojen leta 1951.

Leta 2011 je smučarski skakalec Primož Peterka napovedal tekmovalno upokojitev. Takrat 32-letni Peterka je v svetovnem pokalu dosegel kar 15 zmag, prvo v Zakopanah leta 1996, ko ni imel še niti 17 let, zadnjo pa na novoletni dan leta 2003 v Garmisch-Partenkirchnu.

Leta 2011 je raketoplan Discovery po uspešnem pristanku končal raziskovalno pot z zadnjo, 13-dnevno odpravo. Inženirji so ga začeli sestavljati 27. avgusta 1979, dokončali pa so ga čez štiri leta. Iz hangarja v kalifornijskem Palmdalu je zapeljal oktobra 1983, proti orbiti pa je bil prvič izstreljen 30. avgusta 1983.

Leta 2013 je zaradi hude bolezni umrl dolgoletni novinar Matjaž Tanko. Najbolj znan je postal po vodenju TV Dnevnika na nacionalni televiziji, pozneje pa informativne oddaje 24ur na POP TV.