Ste se morda spraševali kako si pomagati in kakšno vlogo ima pri tem fizioterapija? Si želite izvedeti na kakšen način se lahko s težavo spopasti na enostaven in učinkovit način?

Bouchardovi vozliči so izrastki na sklepih prstov, značilni za ljudi s primarnim osteoartritisom (OA) rok, ki v večini povzročajo bolečino in nelagodje.

Čeprav se lahko med posamezniki razlikujejo, so izrastki videti izbočeno in zatečeno, izgled prstov pa je deformiran, kar posameznikom predstavlja nelagodje in zaskrbljenost zaradi neestetskega videza.

Natančen vzrok za njihov nastanek ni popolnoma znan, vendar genetska predispozicija velja za velik dejavnik tveganja.

Vozliči se pojavijo na interfalangealnih sklepih prstov. Ločimo jih glede na lokacijo in področje, kjer se pojavijo:

• Lateralni vozliči: Ti se nahajajo na straneh sklepnih ovojnic na zgornjem (dorzalnem) delu prstov.
• Centralni vozliči: Ti se pojavijo v sredinski liniji sklepa in se lahko združijo z lateralnimi vozliči.

Bouchardovi vozliči veljajo za pogost klinični znak osteoartritisa (OA), degenerativne bolezni sklepov, ki povzroča obrabo hrustanca in spremembe v okoliških tkivih.

Pri OA se lahko na sklepih razvijejo osteofiti, kostni izrastki, ki se pojavijo na robovih sklepov. Z OA je tako povezan nastanek Heberdenovih vozličev, ki se običajno pojavljajo na končnih falangah prstov, medtem ko se Bouchardovi vozliči nahajajo na interfalangealnih sklepih.

Sposobnost natančnih gibov je ključna funkcija naših prstov in rok. Že manjše odstopanje od normalne gibljivosti lahko otežuje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, zato sta hitra postavitev diagnoze in dobra rehabilitacija prstov ključnega pomena.

Kljub temu, da so Bouchardovi vozliči nelagodni in predstavljajo precej moteč dejavnik, ni razloga za skrb. Obstajajo namreč različni pristopi za obvladovanje njihovih simptomov in izboljšanje celotne funkcije prstov, ki vam jih razkrijemo v sledečem članku.

Kako poteka diagnostika?

Diagnostika Bouchardovih vozličev poteka v večih korakih, ki vključujejo anamnezo, temeljit fizični pregled, slikovne in po potrebi tudi nekatere laboratorijske preiskave.

Sprva zdravnik s pacientom opravi anamnezo, pomemben del diagnostičnega procesa, v sklopu katere poizve o simptomih in trajanju težav. S pomočjo zgodovine bolezni zdravnik lahko pridobi pomembne informacije za postavitev natančne in prave diagnoze.

V sklopu fizičnega pregleda zdravnik s tipanjem (palpacijo) pregleda prizadete sklepe prstov in oceni prisotnost vozličev. Heberdenovi vozliči se običajno nahajajo na koncih prstov, medtem ko se Bouchardovi nahajajo bližje dlanem.

Pri diagnosticiranju so ključne tudi slikovne preiskave, kot je RTG, katerih posnetki omogočajo oceno resnosti osteoartritisa, potrditev prisotnost osteofitov ter oceno morebitnih strukturnih sklepih sprememb.

Celostna ocena sklepov skozi kombinacijo teh diagnostičnih metod omogoča natančno postavitev diagnoze ter načrtovanje ustreznega zdravljenja za posameznika.

Na kakšen način Bouchardove vozliče zdravimo?

Zdravljenje Bouchardovih vozličev je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov in upočasnitev napredovanja OA.

Kljub temu, da ni specifičnega zdravila ali postopka, ki bi vozliče popolnoma odpravil, obstajajo različni pristopi, ki nelagodje pomagajo ublažiti in izboljšati kakovost pacientovega življenja.

V uporabi so predvsem nekatera protivnetna zdravila, kot so ibuprofen ali paracetamol, ki lajšajo bolečine in vnetja v prizadetih sklepih.

Pomembno vlogo igra tudi fizioterapija, ki vključuje širok spekter terapevtskih vaj, manualnih tehnik prizadetih sklepov in terapijo s SUMMUS LASERJEM, ki pripomorejo k izboljšanju gibljivost sklepov, krepitvi okoljskih mišic ter zmanjšanju bolečin.

V sklopu gibalne tearpije so vaje usmerjene predvsem v izboljšanje gibljivosti in moči prizadetih sklepov, kar posledično pripomore k boljšemu obvladovanju simptomov.

V uporabi so tudi opornice in ortoze za prste, ki pomagajo pri razbremenitvi pritiska na prizadete sklepe ter zmanjšanju bolečine in otekline.

V nekaterih primerih so učinkovite tudi injekcije kortikosteroidov neposredno v prizadeti sklep, kar nekoliko lajša nastalo vnetje.

Ko konzervativne metode ne prinesejo zadovoljivih rezultatov, se lahko pacient odloči tudi za kirurško odstranitev vozličev.

Nasveti za obvladovanje simptomov Bouchardovih vozličev

Čeprav se bolečine in nelagodja, ki jih prinašajo vozliči v celoti ne moremo izogniti, vam podajamo določene nasvete in smernice, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov ter pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja. Strokovnjaki naše klinike Medicofit svetujejo predvsem:

• Redno telesno aktivnost: Raztezanje in krepitev mišic ter ohranjanje gibljivosti sklepov lahko pomagajo zmanjšati nelagodje in izboljšati funkcionalnost rok.

• Prilagoditev okolja: Uporaba ortopedskih pripomočkov, lahko olajša opravljanje vsakodnevnih opravil.

• Izogibanje prevelikim obremenitvam sklepov prstov: Izogibanje ponavljajočim se gibom in dvigovanju težkih bremen lahko zmanjša tveganje za poslabšanje simptomov.

• Dobro psihološko podporo: Sprejemanje stanja in iskanje podpore pri družini ter prijateljih lahko pacientom pomaga pri premagovanju čustvenih izzivov in boljšemu sprejemanju same bolezni.

^{VIRI
Alexander, C. J. (1999). Heberden’s and Bouchard’s nodes. Annals of the Rheumatic Diseases, 58(11), 675–678. https://doi.org/10.1136/ard.58.11.675
Baltzer, A. W. A., Ostapczuk, M. S. in Stosch, D. (2016). Positive effects of low level laser therapy (LLLT) on Bouchard’s and Heberden’s osteoarthritis: POSITIVE EFFECTS OF LOW LEVEL LASER THERAPY (LLLT). Lasers in Surgery and Medicine, 48(5), 498–504. https://doi.org/10.1002/lsm.22480
Kitisomprayoonkul, W., Promsopa, K. in Chaiwanichsiri, D. (2010). Do Heberden and Bouchard nodes affect finger dexterity in elderly? Rheumatology International, 30(4), 543–545. https://doi.org/10.1007/s00296-009-1196-9
Paolillo, A. R., Paolillo, F. R., João, J. P., João, H. A. in Bagnato, V. S. (2015). Synergic effects of ultrasound and laser on the pain relief in women with hand osteoarthritis. Lasers in Medical Science, 30(1), 279–286. https://doi.org/10.1007/s10103-014-1659-4
Stecher, R. M. (1948). Heberden’s Nodes: The Clinical Characteristic Of Osteo-Arthritis Of The Fingers. Annals of the Rheumatic Diseases, 7(1), 1–8.
Thaper, A. (2005). Relationship between Heberden’s nodes and underlying radiographic changes of osteoarthritis. Annals of the Rheumatic Diseases, 64(8), 1214–1216. https://doi.org/10.1136/ard.2004.031450}