Kaj drugega pa mejni policisti še lahko rečejo, ko jim na “Where are you travelling to?” (op.p. “Kam pa vi potujete?”), ekipa Studia Peking odgovori, da na Kitajsko. Še na ruski meji, ki jo je ekipa prestopila 4. januarja, je misel, da potujejo pozimi, v “covidnih časih”, proti njihovi sosednji državi, kar posebna. A z vsemi dokumenti, povabilnimi pismi, vizami in PCR testi, so tudi ruski policisti Cirilu, Toliju in ekipi zaželeli vse dobro. In karavana se pelje naprej.

Za zelen planet z avtomobilom na fosilna goriva? A ste resni?!

Tudi ta misel hitro šine skozi glavo tistim, ki se zavedajo, da so prav fosilna goriva en največjih krivcev za segrevanje ozračja. In prav je tako - po podatkih študije Evropskega parlamenta (Vir: europarl.europa.eu), proizvede okoli 14.5% vseh izpustov CO2 v Evropski uniji prav osebni transport v avtomobilih. Kako torej z avtomobilom, četudi na hibridni pogon, lahko sploh opravljamo pot, ki v svojem smislu ozavešča proti izpustom toplogrednih plinov?

Kalkulacija je enostavna, le vse faktorje moramo upoštevati. Po izračunu Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, bo celoten projekt Misija: Triglavski ledenik do Pekinga proizvedel približno 20 do 22 ton CO2. To je približno toliko, kot ga proizvede povprečna Evropejka ali Evropejec v dveh letih. Da bi zagotovili projekt, ki je čist tako v namenu kot v svoji izvedbi, so organizatorji projekta sklenili CO2 iz atmosfere spraviti nazaj v tla z akcijo zasajevanja dreves. Po prvotnih ocenah CEU, bi za to potrebovali 300 dreves. Ta bi omenjenih 22 ton CO2 srkala iz ozračja dobrih 25 let.

Namesto predvidenih 300 dreves, jih bomo zasadili kar 13.000. Za vsak kilometer eno.

Ko gre za ohranjanje narave, za ohranitev ledenikov in zaščito Zlatorogovega kraljestva, mislimo resno. Misija: Triglavski ledenik do Pekinga želi ostati vzor vsem naravovarstvenim kampanjam, ki bodo sledile. Že res, da bomo s potjo čez pol sveta v ozračje začasno izpustili 20 ton CO2, a s 13.000 drevesi, bo projekt ogljično nevtralen že v sedmih mesecih. Torej do konca 2022. Za tem pa bomo z zasajenimi drevesi iz atmosfere spravili vsaj še 870 ton CO2, oziroma vsaj 30-krat toliko kot smo ga ustvarili.

V večji akciji zasajevanja mladih sadik, bomo aprila v gozdovih s katerimi gospodari državno podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), v prizadeta območja slovenskih gozdov, zasadili prbiližno 5 hektarjev novih dreves.

In ker smo resni, je to šele začetek. Ste z nami?

Za TOLIjem je že prvih 5.720 dreves. In kilometrov.

Ekipa Studia Peking je trenutno nekje na poti med Moskvo in Nizhnyim Novogorodom, s slabimi 6.000 kilometri pa še ni niti na polovici poti proti Pekingu. Za koščkom ledu s Triglavskega ledenika pa je od obiska pri Princu Albertu II v Monacu, že kar nekaj novih prigod.

Da, Ciril je smučal po strehi elektrarne, ki jo žene sežigalnica smeti v Kopenhagenu, obiskal je Hamburg - eno najbolj zelenih mest v Evropi in čisto bel Olimpijski center v Oslu. Na skoraj vsaki postaji se TOLI predstavi prebivalcem mest in predstavnikom lokalnih olimpijskih komitejev, nabere nekaj novih spominov in ohlajen v svojem transportnem zaboju, pri -20°C nabira kilometre in sadi drevesa naprej.

Vsaka postaja predstavi svoje trajnostne prakse

Pomemben del ozaveščanja o podnebnih spremembah je tudi prikaz in predstavitev dobrih praks spopadanja z njimi. Inovativnost v mestih kot so Hamburg, Oslo in Kopenhagen ne pozna meja. Hamburg je v eni generaciji izvedel transformacijo od najbolj umazanega do najbolj zelenega nemškega mesta. Energijski hrib Georgswerder danes na vrhu nekdanjega smetišča z dvema vetrnima elektrarnama proizvaja energijo za 4.000 gospodinjstev. Tako Oslo kot Kopenhagen pa pridobivata električno energijo neposredno iz odpadkov - v hibridnih objektih s sežigalnico smeti in termoelektrarno, nastaja “čista elektrika”, ki z energijo oskrbuje za obe prestolnici.

Prvi korak je … najlažji

V Sloveniji se sicer še ne ponašamo z visokozmogljivostnimi elektrarnami na alternativne ali trajnostne vire, ki bi poganjale naš prehod v nizkoogljično družbo, a to ni nujno naš prvi korak. Prvi korak lahko vsak od nas opravi sam pri sebi.

A kje začeti? Pri skrbnem ravnanju z energijo? Osebnem transportu? Zmanjševanjem naših komunalnih odpadkov? Načinov je veliko in za vas smo zbrali vsaj 30 dobrih praks, s katerimi boste enostavno znižali svoj vpliv na okolje.

Napravite svoj Olimpijski korak in postanite del gibanja za ohranitev belih vrhov in zelenih gozdov.

Za konec - en korak na leto naredi večjo spremembo kot katerokoli drevo v 25 letih

Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) namreč vsaka prebivalka oz. prebivalec Slovenije v povprečju letno ustvari kar 8,2 tone emisij CO2. Že ob zmanjšanju za en odstotek bo ta vrednost nižja za 82 kilogramov. Kot opozarjajo v Centru za energetsko učinkovitost na IJS, lahko povprečno drevo v 25 letih rasti iz okolja odpravi le dobrih 70 kilogramov. V isti dobi bi torej z enoodstotnim znižanjem osebnega ogljičnega odtisa vsak človek iz okolja umaknil enako kot 29 dreves.

Korakov smo nabrali že nekaj več kot 1.100 in še hitro se ne bomo ustavili. Postanite del misije in napravite svoj Olimpijski korak.