Drisko najpogosteje povzročijo patogeni mikrobi, prebavne težave ali antibiotično zdravljenje, ki lahko poruši naravno ravnovesje črevesne flore. Poleg driske se lahko pojavijo tudi drugi simptomi, kot so bruhanje, povišana telesna temperatura, izguba apetita in dehidracija.

Ker otroci hitreje dehidrirajo kot odrasli, morajo starši paziti na znake, kot sta redko uriniranje in utrujenost. Če driska traja več kot teden dni, če je blato krvavo ali če otrok kaže znake hude dehidracije, je nujno poiskati zdravniško pomoč!

Kdaj govorimo o driski pri otroku?

Drisko pri otroku opredeljujemo kot mehko ali vodeno blato, ki ga odvaja vsaj trikrat na dan. Vendar pa ni mogoče natančno določiti meje med običajnim in bolezenskim odvajanjem blata.

Pomembno je spremljati spremembe v otrokovi prebavi, predvsem če se pojavijo dodatni simptomi, kot so sluz v blatu, kri ali znaki dehidracije. V teh primerih ni pomembno samo število odvajanj, temveč tudi splošno počutje otroka. Pogostost odvajanja blata se spreminja glede na starost otroka.

V prvem tednu po rojstvu dojenčki odvajajo mehko ali tekoče blato večkrat na dan, lahko tudi do desetkrat. V prvih treh mesecih se pogostost zmanjša na dvakrat ali manj, nekateri dojenčki pa odvajajo celo le enkrat tedensko. Pri dveh letih otrok blato odvaja vsaj enkrat dnevno, pri čemer je blato mehko, vendar formirano.

Akutna driska in njeni vzroki

Če driska traja pet dni ali manj, jo opredeljujemo kot akutno. Najpogostejši povzročitelji so virusi, čeprav lahko pogosto odvajanje tekočega blata kaže tudi na druge akutne ali kronične bolezni. Seveda, pa si vedno lahko v času driske pomagamo z uživanjem mikrobiotikov.

Virusna okužba je najpogostejši vzrok driske pri otrocih. Pogosto jo spremljajo bruhanje, vročina ali oboje hkrati.

Čeprav je redkejša kot virusna, se bakterijska driska pogosteje pojavlja pri otrocih, starejših od dveh let. Okužba se lahko prenese prek okuženega blata, okuženega mesa, zelenjave ali stika z živalmi. Najpogostejša povzročitelja sta kampilobakter in salmonela. Bakterijska driska se pogosto kaže z visoko vročino, krči v trebuhu ter prisotnostjo krvi ali sluzi v blatu.

Včasih se driska pojavi kot posledica drugih okužb, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica ali okužba sečil. Običajno gre za blago in kratkotrajno drisko, ki jo lahko spremlja povišana telesna temperatura ali bruhanje. Pogost neželeni učinek antibiotične terapije je driska, ki nastane zaradi porušenja naravnega ravnovesja črevesne flore. To omogoča prekomerno razmnoževanje nekaterih mikroorganizmov v prebavilih, kar vodi do pogostejšega odvajanja tekočega blata.

Nespecifična driska pri malčkih

Pri mlajših otrocih lahko uživanje večjih količin mleka ali sadnih sokov povzroči drisko zaradi povečane koncentracije osmotsko aktivnih snovi v črevesju. Otroci v takih primerih odvajajo mehko ali tekoče blato večkrat na dan, vendar pri tem ne občutijo bolečin. Prvo jutranje blato je običajno bolj formirano, kasnejša odvajanja pa so redkejša.

Zmanjšanje vnosa mleka in sadnih sokov običajno hitro odpravi težavo. Večina akutnih primerov driske, še posebej virusnega izvora, mine sama od sebe. Kljub temu lahko starši otrokom pomagajo hitreje okrevati. Ključnega pomena je nadomeščanje izgubljene tekočine, pri čemer se je treba izogibati gaziranim pijačam in sadnim sokovom.

Zapis je zgolj informativne narave in ne nadomešča obiska ali posveta pri vašem zdravniku ali farmacevtu.