Obeti za letošnji pridelek so solidni, kakovost bo dobra, količina pa bo odvisna od preteklih vremenskih razmer, ki kmetijstvo pogosto niso najbolj naklonjene. »Smo optimisti, da bomo letos vsi zadovoljni s pridelkom, četudi količinsko mogoče ne bomo dosegli rekordne letine, verjamem, da bomo s kakovostjo vsi zadovoljni,« izpostavlja Branko Virag iz Skupine Panvite.
Koruza je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, pridelek pa je v veliki meri namenjen pretežno za prehrano živali. V Evropo jo je iz Južne Amerike pripeljal Krištof Kolumb. Zaradi ugodnih pogojev rasti in njene vsestranskosti pa se je njena uporaba hitro razširila. Mnogokrat v zgodovini je predstavljala »rešilno bilko« pred lakoto. Prav tako je bila in je še vedno pomemben vir krme za živino. A kakovost in količino pridelka prepogosto narekujejo vremenske razmere.
Z investicijami zmanjšujemo vpliv podnebnih sprememb na pridelek
Pridelek koruze najpogosteje prizadene suša, ki je v zadnjih 40 letih kar tridesetkrat prizadela kmetijski sektor. Zaradi vse pogostejše suše so se v Panviti že pred časom odločili za investicijo v dva nova velika namakalna sistema, za katerega so pridobili tudi nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESKRP). Rezultati obeh namakalnih sistemov zgrajenih leta 2014, Rakičan-Muzge in Beltinci-Nemščak, kažejo do 25 % povečanje pridelka v normalnih pogojih, do 50 % povečanje pridelka v sušnih obdobjih ter kar do 80 % večje zagotavljanje pridelka v izrednih razmerah. »S tovrstnimi investicijami v namakalne sisteme velika kmetijska podjetja zagotavljamo stabilnost za celotno vertikalno verigo in krepimo slovensko kmetijstvo, predvsem samooskrbo,« poudarja Virag.
Slovenska koruza po kakovosti nadpovprečna
Kmetijski inštitut je svoji v triletni raziskavi ugotovil, da sorte koruze v Sloveniji po pridelku sicer nekaj zaostajajo za sodobnimi hibridi, a je njihova kakovost nadpovprečna, imajo dobro hranilno vrednost in je tudi za to njihova pridelava zanimiva tudi za ekološke pridelovalce.
Največji proizvajalec koruze v Sloveniji, Skupina Panvita, na približno nekaj več kot tisoč dvestpo hektarjih pridela 15 tisoč ton pridelka, ki ga uporabi v večini za predelavo v živalsko krmo. Hkrati imajo tudi sklenjene pogodbe na 1.500 hektarjih z družinskimi kmetijami, od katerih odkupijo približno 15 tisoč ton koruze letno. To predelajo v krmo in jo uporabijo za rejo živali, del pa prodajo svojim kooperantom in partnerjem. Manjši delež pridelane koruze prodajo tudi slovenskim mlinom, ki koruzo uporabijo za prehrano ljudi.
»Skupini Panvita je pomembno, da se živali hrani s slovensko krmo, saj s tem skrajšamo dobavne verige, zmanjšamo ogljični odtis in še pomembnejše – poskrbimo, da živali prejmejo najboljšo krmo, ki jo potrebujejo za svoj razvoj,« pomembnost kakovosti izpostavlja Virag. V mešanicah, ki jih uporabljajo za rejo živali, predstavlja večinski delež koruza. S tem ne poskrbijo samo, da živali prejemajo kvalitetno in izjemno hranljivo krmo, ampak tudi skrbijo za trajnostno uporabo površin, okoljsko vzdržno proizvodnjo ter krožno gospodarstvo.
