Tokrat so obiskovalcem ponudili številne aktivnosti za vse generacije, od ustvarjalnih delavnic, kjer je bilo mogoče ustvarjati z glino, svilo ali izrezki, ustvariti svojo razglednico ali milo in skuhati svoj prvi veganski obrok, do pestrega programa za najmlajše, ki so se učili improvizacije za pripravo lastne glasbene pravljice, poslušali zgodbe živalskega sveta, uživali v predstavi Fajn Teatra, se naučili indijanskega pozdrava z Indijančkom Vikijem in povsod pojedli veliko palačink.
V centrih sicer pripravljajo raznovrstne delavnice za kakovostno preživljanje prostega časa, zdrav življenjski slog, ustvarjalne delavnice, aktivnosti za otroke, učno pomoč, učenje slovenščine in tujih jezikov, delavnice socialne aktivacije, razvijanja digitalne pismenosti in športne aktivnosti za starejše, delavnice o izboljšanju komunikacije v družini, svetovalnice, pomagajo priseljencem, invalidom idr. »Delavnice me bogatijo. Veliko mi pomeni že samo druženje, spoznavanje z enako mislečimi ljudmi, ki so polni pozitivne energije. Nisem si predstavljala, da bom v starosti preživljala tako srečne dni,« je nad Centrom aktivnosti Koroške navdušena Ljudmila. Da ti centri veliko pomenijo tudi staršem otrok s posebnimi potrebami, pa dodaja Darinka, saj imajo prostor, da svoje izkušnje delijo z drugimi in so deležni medsebojne podpore.
Posebna pozornost je namenjena družinam oz. posameznikom z nizko delovno intenzivnostjo, otrokom in mladim s posebnimi potrebami ter vsem tistim, ki tvegajo socialno izključenost, migrantskim in begunskim posameznikom oz. njihovim družinam. V okviru večgeneracijskih centrov so jim na voljo raznoliki in kakovostni preventivni programi, ki jim pomagajo in preprečujejo njihov zdrs tako v socialno izključenost, kot tudi revščino.
Lidija Praprotnik, vodja projekta Planet generacij, ki deluje v Savinjski regiji, je prepričana, da so pri svojem poslanstvu uspešni. To po njenih besedah dokazujejo mnogi zadovoljni uporabniki: »Doslej smo mnogim ljudem pomagali, da so našli svojo sredino. Prav gotovo pa ima Planet generacij največjo dodano vrednost za tiste, ki so osamljeni ali socialno šibki, saj v centru najdejo tako družbo kot razumevanje, prostor za preživljanje prostega časa, novo znanje, nasvete ali drugo pomoč.« Temu pritrjuje tudi Ivan iz Velenja: »Zelo rad prihajam, ker se lahko na zaposlene obrnem za pomoč, pogovor ali tolažbo. Tu najdem družbo za igranje šaha, kartanje in tako mi čas mineva hitreje. Večgeneracijski center je idealen prostor za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev«.
Večgeneracijski centri omogočajo tudi medgeneracijsko in medkulturno povezovanje. Ustvarjajo prostor za druženje, sodelovanje, prenos znanja in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih. Zelo pomembno je, da njihove aktivnosti sledijo potrebam lokalnega okolja in posameznih ciljnih skupin. Tanja Petek, vodja VGC Skupna točka na Zaloški v Ljubljani pravi, da si želijo, da bi večgeneracijski centri postali stičišča v lokalnih skupnostih, da bi se ljudje tam dobro počutili in bi jih z veseljem obiskali. »Čar Skupne točke je prav v tem, da program nastaja ob pomoči lokalne skupnosti in je namenjen lokalni skupnosti, ves čas pa ostaja popolnoma brezplačen. Ob tem uvajamo tudi mehke vsebine, ki povezujejo različne generacije in ustvarjajo tisto povezanost, ki se je v hitrem tempu življenja dandanes izgubila,« še poudarja Tanja Petek.
Večgeneracijski centri skozi vse leto pripravljajo številne brezplačne aktivnosti,običajno so med tednom odprti tudi za neformalno dnevno druženje in srečevanje. EU projekt, moj projekt se tako v resnici ne končuje, saj se projekti s svojimi dejavnosti še naprej aktivno izvajajo in vsak dan v svojem okolju prispevajo kakšno dobro zgodbo, podprto z evropskimi sredstvi.
