To je pa več, kot je evropsko povprečje, kjer povprečni Evropejec prihrani 16,9 evra od 100 evrov ali pa na primer na Hrvaškem, kjer jim uspe prihraniti 12,01 % svojih letnih prihodkov. Tako so sredstva na bančnih računih gospodinjstev v Sloveniji vse višja in dosegajo že rekordnih 26 milijard evrov.

Ste tudi vi ena izmed oseb, ki ima na bančnem računu denar in ga v prihodnjih mesecih ne bo potrebovala? Ste v zadnjih mesecih zaznali, da si za 100 evrov lahko kupite manj stvari, kot pred enim letom?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o treh stvareh, ki so pomembne za vaše prihranke.

1. Kaj moram vedeti o obrestnih merah?

V varčevanju smo Slovenci zelo dobri. Vendar pa nismo tako dobri v upravljanjusvojih prihrankov. Še vedno namreč vse počnemo »po starem«, tako kot so to počeli naši starši in stari starši. Skoraj 50 % svojih prihrankov imamo bodisi v gotovini bodisi na banki. In kar 84 % od tega v obliki vlog na vpogled, z drugimi besedami, na bančnem računu. In to kljub temu, da lahko v medijih vsakodnevno preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave se gibljejo okoli 0,01%. To z drugimi besedami pomeni, da, če vežemo deset tisoč evrov za eno leto, dobimo čez eno leto 1 evro obresti, kljub temu, da do njih po vezavi za eno leto ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot so naši stroški računa in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo. Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite pod točko 2 ali v tem članku.

2. Kaj je inflacija?

Inflacija imenujemo pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se vrednost denarja zmanjšuje. Z drugimi besedami, za en evro danes lahko kupimo manj, kot smo kupili leto dni nazaj. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. To pomeni, da če smo leta 2010 z 10 evri lahko kupili 10 kav, jih lahko danes samo še 5. Cena kave je namreč narasla, s tem se je pa vrednost naših prihrankov v kupni moči zmanjšala. Temu rečemo, da je realna vrednost nižja. Vsak dan torej del naših prihrankov realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije. V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je 1000 evrov, ki smo jih lani marca skrili v nogavico v omari, danes realno vrednih 915 evrov. Razlika v vrednosti 85 evrov je dejansko izpuhtela.

Ko upravljamo naše osebne finance, naša privarčevana sredstva, nam mora biti v interesu, da vrednost naših prihrankov ohranja kupno moč, ali pa da vrednost prihrankov raste. Torej, da z našimi prihranki čez eno leto kupimo enako ali več kot letos. Naši prihranki naj bi se skozi čas plemenitili. Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v točki 3.

3. Alternative bančnim depozitom

Slovenci svoje prihranke upravljamo tako, kot so jih naši starši. A v zadnjih 30 letih se je tudi slovenski trg kapitala razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najbolj pogostih alternativ bančnim depozitom glede tveganja, se v zadnjem času omenja državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so glede tveganja primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo. Državljani jih na novo odkrivajo, a navadno fizične osebe ne vstopajo na denarni trg neposredno z nakupi, ampak posredno preko vlaganj v pokojninske sklade, vzajemne sklade. Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi, ...), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, kar nosi stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o tako imenovani likvidnostni premiji. Zakladne menice so različno likvidne. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje. Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja glede izvedbe transakcije preko borznega posrednika, po zaključku transakcije pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta.

A tudi za povprečnega vlagatelja obstaja rešitev, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira preko denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlagajo v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depozite). Tako je vlagatelj investiran v več instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva so pa brez vezave.

Denarni sklad »Generali MM« upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).