V iranskem mestu Ramsar je bila 2. februarja 1971 podpisana konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, bolje poznana kot ramsarska konvencija, so v sporočilu za javnost zapisali v Parku Škocjanske jame. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter po njihovi preudarni rabi.

Slovenija se lahko ponaša s tremi mednarodno pomembnimi mokrišči, in sicer s Sečoveljskimi solinami (1993), Škocjanskimi jamami (1999), ki v sistemu kraškega vodonosnika s svojimi zalogami vode oskrbujejo prebivalstvo širšega območja. Tema dvema se je januarja 2006 pridružilo še Cerkniško jezero z okolico.

Mokrišča pa dandanes še vedno spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na planetu in tudi v Sloveniji mokrišča še vedno izgubljamo. Slovenija ima veliko število manjših mokrišč, ki pa so ravno tako pomembni členi vodnega kroga.
Med temi mokrišči so še nekatera, ki bi se morala uvrstiti na seznam zaščitenih območij, kot je npr. Ljubljansko barje, poplavna ravnica Mure in Drave, Krakovski gozd in mokrišča ob spodnji Savi (Jovsi in Dobrava), Bohinjsko jezero z zaledjem, kraško porečje Ljubljanice, čezsoški prodi in Vrulje, še navajajo. Leto 2013 je sicer tudi mednarodno leto sodelovanja na področju voda.