Žledenje se je začelo zadnja dva dni v januarju leta 2014 v zahodnem delu države, zlasti na Postojnskem in Pivškem, ledeni oklep pa se je nato razširil na večji del Slovenije in vztrajal več kot teden dni. To je bil najhujši žledolom po drugi svetovni vojni.

"V našem primeru je v prizemni plasti ozračja k nam od vzhoda dotekal mrzel celinski zrak, v višjih plasteh ozračja pa od juga razmeroma topel in vlažen sredozemski zrak. Takšne razmere so vztrajale kar nekaj dni, zato so se ledene obloge na tleh močno odebelile, saj je bila akumulirana količina padavin velika," je dejal meteorolog Brane Gregorčič. Kot je dodal, se nam je obseg žledenja pred desetimi leti zdel ogromen in je za slovenske razmere tudi bil, v svetovnem merilu pa ni bil tako izjemen.

Ujma je ohromila življenje, marsikje so bile zaprte šole in podjetja, številni so ostali brez elektrike, pri njenem vnovičnem vzpostavljanju pa je na območju Slovenske Bistrice umrl delavec Elektra Maribor.

V gozdovih zaradi žleda največja škoda

Poškodbe gozdov zaradi žleda in poznejše namnožitve podlubnikov so po podatkih Zavoda za gozdove največja škoda, ki je doslej prizadela slovenske gozdove. Skupaj je žled poškodoval za več kot pol milijona hektarjev gozda, doslej so morali posekali nekaj več kot 12 milijonov kubičnih metrov lesa. Po grobi oceni je ostalo neposekanih do dva milijona kubičnih metrov poškodovanih dreves, predvsem na težko dostopnih območjih.

Škoda zaradi posledic žleda je bila v prvem mesecu po ujmi ocenjena na 214 milijonov evrov, a se je v naslednjih letih zaradi namnožitve podlubnikov povečala. Ob predpostavki, da se vrednost lesa zaradi napada podlubnikov v povprečju zmanjša za 20 evrov na kubični meter, znaša škoda zaradi sekundarne namnožitve, upoštevajoč samo zmanjšanje vrednosti lesa, 400 milijonov evrov, dodajajo na Zavodu za gozdove.

Sanacija na železniških tirih še ni končana

Ogromno škode je žled povzročil na elektroomrežju in na prometni infrastrukturi. Medtem ko je direkcija za ceste za odpravljanje škode na državnih cestah po žledolomu porabila 5,85 milijona evrov, je bilo še precej več škode na železniških progah. Večino posledic so odpravili do sredine leta 2016, ostaja pa še nekaj dokončnih sanacijskih del na voznih mrežah, so povedali na Slovenskih železnicah, ki jih je sanacija ujme doslej stala dobrih 40 milijonov evrov.

Podobe Postojne v ledenem oklepu zaradi žleda pozimi leta 2014 se spomnite v galeriji.