V sosednji Hrvaški je precej razburjenja povzročila novica, da je hrvaški zavod za radiološko in jedrsko varnost potrdil, da obravnavajo štiri lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov. Med štirimi najprimernejšimi se je še posebej omenjalo območje občine Dvor v bližini meje z BiH-om, in sicer vojašnica Čerkezovac, ki trenutno služi kot odpad za odsluženo orožje in strelivo.
Evropska unija je namreč Hrvaški naročila, naj do 1. avgusta sprejme nacionalni program odlaganja radioaktivnih snovi, vključno s polovico odpadkov iz skladišč Nuklearne elektrarne Krško. Hrvaški sabor pa je sredi lanskega oktobra sprejel strategijo skladiščenja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz krške jedrske elektrarne, ki predvideva izgradnjo lastnega odlagališča. Kot glavni razlog so navajali, da bo hrvaško odlagališče cenejše kot skupno s Slovenijo.
Odpadki NEK-a Krško se za zdaj skladiščijo v sami elektrarni. Slovenija pa namerava vzpostaviti odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini poleg Krškega, kjer bodo odloženi vsi odpadki t. i. malih povzročiteljev v Sloveniji in polovica vseh odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), za del katerega mora poskrbeti Slovenija.
Projekt NSRAO je sicer projektiran tako, da bi lahko sprejel tudi hrvaški del odpadkov, če bi se državi uspeli o tem dogovoriti skladno z meddržavno pogodbo, kar naj bi sicer bistveno pocenilo odlaganje za obe strani. Toda, kot kaže, na Hrvaškem ne razmišljajo tako.
Navedbe hrvaških medijev v agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), ker ni povsem jasno, ali načrtujejo samo skladišče ali tudi odlagališče oz. ne poznajo podatkov o oceni stroškov niti o lokaciji, ne morejo komentirati.
Eno odlagališče bi bilo smotrnejše
Kaj bi sicer izgradnja lastnega hrvaškega skladišča radioaktivnih odpadkov pomenila za usodo skupnega odlagališča v Vrbini? Na ARAO-ju pravijo, da meddržavna pogodba med Slovenijo in Hrvaško obe državi zavezuje k iskanju skupne rešitve odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Za dogovor je čas do leta 2023, šele ko državi ugotovita, da skupna rešitev ni mogoča, to vprašanje rešujeta ločeno. "V ARAO-ju smo prepričani, da je glede na obseg jedrskega programa (ena jedrska elektrarna v skupnem lastništvu) skupna rešitev odlaganja radioaktivnih odpadkov za obe državi varnejša in cenejša možnost," pravijo.
Odlagališče bi stalo od 157 do 178 milijonov evrov
Investicijski program za odlagališče NSRAO v Vrbini sicer predvideva izgradnjo le enega silosa. Vendar se lahko razširi v primeru dogovora Slovenije in Hrvaške o skupnem odlaganju in potem bi zgradili še en odlagalni silos.
Investicijska vrednost odlagališča z enim silosom po podatkih ARAO znaša 157,5 milijona evrov, povečano odlagališče z dvema silosoma pa cenijo na 178,2 milijona evrov. Vsaka država pa bi v tem primeru prispevala polovico zneska za odlaganje iz NEK-a.
Na ARAO-ju menijo, da bi bilo to za obe državi ceneje kot v primeru ločenega odlaganja odpadkov, poudarjajo, da Hrvaška sicer še ni nič prispevala. Ocena stroškov obratovanja odlagališča pa je sicer ocenjena na približno 8,2 milijona evrov na leto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje