Prejšnji mesec je v nagovoru evropskim poslancem premier Robert Golob pozval k manjši porabi mesa. Njegov, na prvi pogled sicer všečen, pristop je v strokovnih krogih naletel na precej neodobravanja. Pozivanje k manjši porabi mesa v Sloveniji je v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zakaj potem takšno vznemirjenje?

Podnebne in okolijske krize ne bomo rešili brez prehoda na več rastlinske hrane. Živinoreja je velik povzročitelj toplogrednih plinov v kmetijstvu in je hkrati velik porabnik naravnih virov, tako rodovitnih njiv, teh imamo v Sloveniji malo, kot vode, ki bo v rastni dobi čedalje bolj pomembna. Razlike so velike.

"Za tisoč kalorij govedine porabimo med 500 in 900 litrov vode, pri svinjini 750. Po drugi strani za tisoč kalorij pšenice porabimo 240 litrov vode, za krompir pa le 80 litrov," pravi Nika Tavčar iz Umanotere.

Pri prehodu sicer pričakujejo mnogo bolj celovite sistemske rešitve, ki bi povečale prehransko suverenost in pravičnost. Pozivom k omejevanju uživanja mesa v odprtem pismu predsedniku vlade nasprotuje GIZ mesne industrije, razume jih kot konflikt interesov med vlado in slovensko mesno industrijo.

"Ne vem, domačo živinorejo uničiti ... Saj bomo ravno tako jedli meso, samo prišlo bo iz tujine.
Tukaj so še vegetarijanski lobiji, prehranski dodatki, industrija rastlinskih proizvodov," pravi predstavnica mesne industrije Ana Ahčin.

Ukrepi trajnostnega prehoda bi morali biti usmerjeni v ozaveščanje prebivalstva k uživanju lokalne hrane, spodbujanju domače proizvodnje in zmanjšanje zavržkov hrane. Za predstavnike državnih inštitucij, kot so fakultete in njihovi inštituti ali oddelki, ki se profesionalno ukvarjajo za raziskavami in analitiko na področju medicine, prehrane, živilstva in kmetijstva, pa je najbolj grenko razočaranje neuravnotežena sestava strateškega sveta za prehrano.

Bojijo se, da člani niso dovolj kompetentni in da bodo predsedniku vlade svetovali v skladu z osebnimi prehranskimi preferencami.