Spremenjena uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki je bila v obravnavi od 12. avgusta do 12. septembra, sledi noveli zakona o varstvu okolja, ki jo je DZ potrdil marca. Poleg tega, da prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, bodo morali upravljavci naprav za sosežig uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti izpustov, v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Alpacem: Nobena cementarna na svetu ne izpolnjuje vseh zahtev novega zakona

Kot so pojasnili v družbi Alpacem, nekdanjem Salonitu Anhovo, so v okviru javne obravnave osnutka sprememb uredbe, ki sledi uveljavitvi marca letos sprejete novele zakona o varstvu okolja, uradno podali svoje pripombe. Pri tem osrednji izziv zakona kot tudi pripadajoče uredbe vidijo v zahtevi, da mora vlada določiti za sosežig odpadkov mejne emisijske vrednosti najmanj tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig odpadkov, razen če zaključki BAT za naprave za sosežig odpadkov določajo strožje mejne vrednosti.

"Po večmesečnih analizah je jasno, da nobena cementarna na svetu ne izpolnjuje vseh zahtev novega zakona in predlagane uredbe. Alpacem je v času javne razprave poudaril, da je pripravljen uvesti tiste tehnične rešitve, ki so že razvite in v industrijskem merilu preverjene kjer koli na svetu," so pojasnili.

V družbi so ob tem izrazili upanje, da bo vlada ob koncu javne razprave uredbo preoblikovala na način, da bo Alpacem lahko izpolnil določila iz uredbe. "V nasprotnem primeru je mogoče zaprtje edine cementarne v Sloveniji," so opozorili.

Kot so znova spomnili, rešitve, s katerimi bi zagotovili skladnost z novimi zakonskimi predpisi in znatno zmanjšali svoj vpliv na okolje, iščejo že od začetka leta. V okviru tega so pregledali tudi zakonodajne pogoje obratovanja cementarn v Evropi, Švici, Braziliji, Indiji, Rusiji in na Kitajskem ter ugotovili, da nobena od teh držav nima tako strogih zakonodajnih pogojev. Obenem so stopili v stik z več kot 20 različnimi svetovnimi ponudniki tehnološke opreme za cementarne, ki so potrdili, da v tem trenutku nikjer na svetu ne obstaja že razvita in v industrijskem merilu preverjena tehnologija, ki bi ob kontinuiranem delovanju zagotavljala izpolnjevanje zakonodajnih pogojev iz novele zakona o varstvu okolja.

Na podlagi nadaljnje poizvedbe o tem, katere najnovejše razpoložljive tehnologije na svetovnem trgu že obstajajo in jih je mogoče vpeljati v njihovo proizvodnjo, pa so po besedah predsednika uprave Tomaža Vuka ugotovili, da bi lahko "z znatnim inženirskim naporom in vgraditvijo najnovejše razpoložljive tehnologije ter s hitro spremembo dovoljenj naredili nadaljnje tehnološke nadgradnje v svoji proizvodnji ter pomembno zmanjšali svoje vplive na okolje". Z izsledki poizvedovanj so seznanili tudi nadzorni svet in lastnike.

Član nadzornega sveta Alpacema Peter Gašperšič je potrdil, da bi cementarna lahko po zagotovilih svetovnih ponudnikov najboljše razpoložljive tehnologije zadostila sedmim od 12 zahtev, ki jih prinaša nova zakonodaja. "Taka tehnološka posodobitev edine cementarne v Sloveniji bi trajala več let in je ocenjena na vsaj 30 milijonov evrov. Alpacem Cement je odločen pristopiti k taki posodobitvi in tako postati cementarna, ki deluje po najstrožjih okoljskih standardih na svetu. To je velika razvojna priložnost za podjetje, regijo in celotno Slovenijo," je poudaril.