Predlog novele, ki so ga v DZ septembra lani s 5000 podpisi volivcev vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec, in ki ima načelno podporo parlamentarnih strank, med drugim določa, da bo morala vlada za naprave za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo, z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in okolje določi tako stroge mejne vrednosti, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig (razen če zaključki o BAT-u za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti). O sprejemu novele bodo sicer poslanci glasovali v četrtek.

Kot je na redni seji DZ-ja v imenu predlagateljev zakona poudarila Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in dolina Soče, so tik pred ciljem, ki pomeni nov mejnih za prebivalce, ki živijo v okolici obratov za sosežig. Ob tem je spomnila, da novela zakona o varstvu okolja ni prvi poskus spremembe diskriminatorne in krivične zakonodaje. "V preteklosti je bilo namreč prav v tej dvorani že več poskusov zaostritve teh okoljskih standardov, ki pa so se žal končali neuspešno. Veseli nas, da je tokrat drugače," je dejala in izrazila veselje do dejstva, da predlog zakona na načelni ravni podpira celotna slovenska politika.

Znova je poudarila, da novela zakona ne ogroža nikogar. "Cementarna Salonit Anhovo, ki danes žuga z zaprtjem in pošilja svoje delavce na ulice, je do pred kratkim sama oglaševala tehnologijo, s katero naj bi več kot prepolovila izpuste odpadnih dimnih plinov. Vodstvo je večkrat zatrdilo, da se zahteve lokalnih okoljskih iniciativ ne razlikujejo od njihovih razvojnih načrtov. Da je izenačitev tehnično nemogoča, so začeli sporočati šele v drugi polovici januarja, ko je postalo jasno, torej po obravnavi na matičnem odboru, da bo zakon sprejet," je opozorila.

Smiselnost strožjih zahtev za sosežig poudarili tako v koaliciji kot opoziciji

Sledile so predstavitve stališč poslanskih skupin. Kot je v imenu poslanske skupine Levica povedala poslanka Nataša Sukič, se z njeno potrditvijo odpravlja nepravična in diskriminatorna ureditev, ki za sosežigalnice določa milejše standarde kot za sežigalnice. "Salonit Anhovo je med letoma 2013 in 2018 v zrak spustil 18.750 kilogramov rakotvornega benzena, kar je bilo 41 odstotkov vseh izpustov benzena v državi v tem obdobju, le da se ti niso enakomerno razporedili po vsej državi, ampak se koncentrirajo predvsem v zraku in zemljini v neposredni okolici sosežigalnice v Anhovem," je opozorila.

Da potrditev novele zakona ni politična, temveč moralna obveza izvoljencev ljudstva do državljanov, pa je v imenu poslanske skupine Svoboda izpostavil Lenart Žavbi. Zaradi protestov zaposlenih v Salonitu Anhovo in nekaterih lokalnih prebivalcev, na katerih so v zadnjih dneh izražali nasprotovanje predlaganemu zakonu, se je Bojana Muršič v imenu poslanske skupine SD-ja vprašala, ali so bile spremembe resnično usklajene z lokalno skupnostjo ter zakaj so zaposleni svoje nestrinjanje izrazili tako pozno. "Menimo, da bo čas pokazal, kdo je imel prav, kdo je morebiti zavajal, predvsem pa, kdo je bil pri izražanju podpore ali nasprotovanju zakona iskren," je sklenila.

Rešitvam, ki jih prinaša novela zakona, so načelno podporo izrazili tudi v opozicijskih strankah SDS in NSi. "Vesel sem, da smo se v fazi razprave dogovorili, da je treba takrat, ko gre za potencialne možnosti ogrožanja, stopiti v isto smer in zaostriti kriterije za te naprave. Upam, da bo to veljalo tudi za druge potencialne onesnaževalce," je poudaril Danijel Krivec iz SDS-a. Napovedal je, da poslanci stranke zakonu ne bodo nasprotovali in da bodo "glasovali po svoji vesti".

Podporo prizadevanjem prebivalcev srednje Soške doline za čistejše okolje so izrazili tudi v NSi-ju, v isti sapi pa opozorili na pomembnost ohranjanja delovnih mest. "V zadnjih dneh se intenzivno oglašajo tudi predstavniki gospodarstva, ki podpirajo odločitve in rešitve, ki so v koristi čistejšega okolja. Z njimi se strinjamo, vendar pa morajo biti te rešitve tudi izvedljive," je poudaril poslanec Janez Žakelj. Glede tega je vlado in pristojna ministrstva pozval, da po sprejemu novele izpeljejo potrebne postopke ob upoštevanju realnih tehnoloških možnosti.

Zaposleni v Salonitu pripravili protest pred DZ-jem

Tik pred začetkom tretje obravnave novele v DZ-ju je pred stavbo parlamenta potekal protest nekaj deset zaposlenih v Salonitu Anhovo, ki so znova bučno izrazili nasprotovanje spremembam zakonodaje. Poslancem so sporočili, da bodo s potrditvijo novele morali sprejeti odgovornost za uničenje edine cementarne v Sloveniji. Kot so poudarili udeleženci protesta, jih je na ulico pripeljala "borba za ohranitev delovnih mest in najboljše cementarne v širši regiji".

"Odločevalce želimo opozoriti, da bodo s sprejetjem take novele povzročili nepopravljivo škodo tako podjetju Salonit Anhovo kot našim družinskim članom, saj bomo ostali brez kakovostnih delovnih mest v Soški dolini. Ta bo postala dolina duhov, Slovenija pa bo ostala brez strateške surovine – cementa," so poudarili.

Da zaposleni v Salonitu Anhovo že dlje časa niso slišani, je v nagovoru poudarila predstavnica sveta delavcev v cementarni Tereza Pahor. Po njenih besedah je najbolj kritična zahteva iz predloga zakona ta, da bi morale biti mejne vrednosti izpustov za cementarne tako stroge, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za sežigalnice. "Dopolnila, ki so bila pozneje vložena oziroma podtaknjena, so takšna, da je vse skupaj postalo tehnološko neizvedljivo, saj na svetu še ni preizkušenih tehnologij, ki bi v cementarnah zagotovile te pogoje," je dejala.

Do predvidene zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig je bil kritičen tudi direktor proizvodnje v Salonitu Anhovo Sven Božič. Po njegovih pojasnilih v cementarni ne nasprotujejo zaostrovanju okoljskih standardov, saj so tudi sami predlagali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bi zaostrili pogoje za delovanje obrata. "Smo pred naslednjim naložbnemim ciklom, v okviru katerega bi umestili naprave za čiščenje dimnih plinov, s katerimi bi lahko glavne emisije več kot prepolovili, ampak to še vedno ni dovolj," je podčrtal. Zaposleni v Salonitu Anhovo in predstavniki nekaterih lokalnih društev so svoje nasprotovanje v zadnjih tednih izrazili tudi na protestih v Kanalu ob Soči.

Zagovorniki sprememb: "DZ tehta med zdravjem in dobički"

Na ponavljajoče se proteste zaposlenih v Salonitu Anhovo so se v sporočilu za javnost odzvali tudi predlagatelji novele. "V Eko krogu vemo, da so delavci žrtve umazane igre lastnikov cementarne. Tehnologije čiščenja dimnih plinov obstajajo, že nekaj let jih uvajajo na Kitajskem in v Evropi. Celo sama cementarna je še pred kratkim trdila, da izpuste nevarnih snovi lahko ustrezno omeji. Zdaj so se očitno odločili, da v čiščenje dimnih plinov ne bi vlagali, dobiček bi raje ohranili za lastnike," so zatrdili. "Očitno se cementarna v Anhovem predlagane zaostritve nadzora zelo boji. Preglednejše poročanje namreč zmanjša možnosti zavajanja o količinah v okolje izpuščenih onesnažil," so še zapisali.

"Posebej poudarjamo, da predlog novele zakona o varstvu okolja ni prvi poskus spremembe izjemno diskriminatorne in krivične zakonodaje, ki prebivalce, ki živimo v okolici obratov za sosežig, postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov. Naprave za sosežig odpadkov lahko povsem legalno in bistveno bolj obremenjujejo okolje, kot lahko to počnejo specializirane sežigalnice odpadkov," so poudarili v nevladnih organizacijah. Kot so dodali, je to, da v Sloveniji še vedno obstajajo območja, kjer je zdravje prebivalcev podrejeno interesom tujega kapitala, povsem nedopustno. "Temu je treba nemudoma napraviti konec in omogočiti enake pogoje za zagotavljanje zdravega življenjskega okolja vsem ljudem, ne glede na kraj njihovega bivanja," so navedli.

Spomnili so še, da je tudi zdravniška stroka odločevalce že večkrat pozvala, da je treba mejne vrednosti izpustov škodljivih izpustov postaviti po meri zdravja ljudi in ne v korist industrijskih onesnaževalcev. V nevladni organizaciji Eko krog, kjer so pred leti bili podoben boj zaradi sežiganja odpadkov v družbi Lafarge Cement, so se v izjavi za javnost strinjali, da bodo poslanci tehtali "med zdravjem ljudi in okolja ter dobički lastnikov". "Glas poslancev proti znižanju mejnih vrednosti emisij nevarnih snovi bi pomenil zavestno podporo dobičku cementarne na račun obolevanja in umiranja ljudi, ki tam živijo. Dobički bi padli v žepe lastnikov, dolgoročni stroški pa slovenski zdravstveni blagajni," so ostri.

Prvo branje predloga zakona, ki ga je vložil Glas ljudstva

Poslanci so redno sejo nadaljevali s prvo obravnavo predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas ljudstva. Po predlogu bi se glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente, zvišal za deset odstotkov. Predlagana novela predvideva tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni.