"S spremembami zakona o varstvu okolja zahtevamo predvsem tri stvari – da se konča stanje, kjer so prebivalci, ki živijo v okolici sosežigalnice, deležni nesprejemljivega onesnaževanja, in da so obravnavani enako ter da so te mejne vrednosti škodljivih izpustov industrijskih onesnaževalcev urejene bistveno strožje kot trenutno," je v izjavi za javnost poudarila Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec

Predlagatelji zahtevajo tudi bolj transparentno delovanje in strožji monitoring nad škodljivimi izpusti za vse industrijske onesnaževalce ter da se kršitve in opustitve tega ravnanja, nadzora in omejitev onesnaževanja obravnavajo kot prekrški, ne kot zgolj lahki prekrški, je dodala Krajnc.

Občina ena najbolj prizadetih zaradi obolevanja raka

Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je poudaril, da je občina ena najbolj prizadetih zaradi obolevanja raka. "Zaradi dolge zgodovine sosežiga odpadkov imamo vrsto zdravstvenih težav, zato je občinski svet Občine Kanal ob Soči, ki je bil na novo izvoljen le pred dobrim letom dni in realno izraža voljo volivcev, brez enega glasu proti podprl predlagani zakon," je bil jasen.

Prav tako se je občinski svet po županovih besedah jasno izrazil proti povečanju obsega sosežiga odpadkov in s sklepoma jasno sledil zdravniški stroki, ki je po Steglovih besedah tudi edina stroka, ki lahko poda strokovno mnenje glede vplivov na zdravje ljudi.

Na obolelost prebivalcev za rakom je opozoril tudi Bojan Goljevšček iz Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije in opozoril, da se pljučni rak uspešno ozdravi, če je pravočasno odkrit.

Protestniki proti noveli "plačani in pripeljani"?

Župan se je odzval tudi na protest v njihovi občini proti predlogu novele in poudaril, da je bila "velika večina udeležencev na protestu plačana in pripeljana iz sosednjih občin, le manjšina je bila iz občine Kanal in le peščica iz dejanske okolice cementarne".

Po županovih besedah je tehnološko mogoče očistiti izpuste na enako raven kot sežigalnice, saj gre za enake snovi.

"Zakonsko besedilo predvideva tudi zelo dolgo prehodno obdobje, ki bo v praksi vsaj pet let do uveljavitve zakona. V tem času bo mogoče izvesti tako tehnične posodobitve kot pridobiti denarna sredstva EU-ja za prilagoditev podnebnim spremembam. Tako se bo podjetje lahko prilagodilo, preživelo, preživeli pa bomo tudi prebivalci te tragične Soške doline," je še sklenil Stegel.

Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec je dodala, da s sprejetjem zakona Salonitu Anhovo grozi zmanjšanje dobička. "Ne izguba, ampak zmanjšanje dobička, ki je sicer več kot 20-milijonski. In kapital žal deluje tako, da ta dobiček v celoti brani, in to na račun zdravja in življenja ljudi," je bila kritična.

Kot je dejala, so bili med postopkom priprave in sprejemanja zakona v inštitutu deležni "marsikaterih udarcev pod pasom, do tretje obravnave zakona v DZ-ju pa jih pričakujejo še veliko več".

Kot je sklenila predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač, predlagatelji verjamejo, da na koncu dobro vedno zmaga. Izrazila je hvaležnost trem koalicijskim strankam, ki ta zakon neomajno podpirajo, pa tudi opozicijskemu NSi-ju, ki je zakon podprl.

"Proti zakonu se je obrnila stranka SDS in pokazala hrbet ljudem, ljudem, ki so v resnici tudi njihovi volivci, in naše sporočilo je samo to – glasovanje je čez dva tedna in to ni tema ločevanja, to je tema, kjer si prebivalci in prebivalke zaslužijo, da se enkrat celoten DZ postavi zanje in da jasno sporočilo, da tuj kapital nima kaj teptati življenja ljudi," je sklenila.

Predlog novele so nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev.

Salonit Anhovo: Obtožbe so neresnične in zavajajoče

V Salonitu Anhovo so v odzivu na novinarsko konferenco nevladnih organizacij zapisali, da so obtožbe zoper njih neutemeljene, neresnične in zavajajoče. Kot so poudarili, podjetje deluje skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem in zakonodajo ter v svojih ambicioznih razvojnih načrtih resda predvideva dosego ogljične nevtralnosti do leta 2035, a pod pogojem pridobitve vseh ustreznih dovoljenj in na podlagi obstoječe tehnologije za industrijo, v kateri deluje.

Dodali so, da gre za izredno kompleksno strokovno vprašanje, ki ga ni mogoče razrešiti na ulici. "Zakonodajni predlog potrebuje široko strokovno razpravo o tem, kaj je mogoče tehnološko doseči na področju sežiga in kaj na področju cementne industrije oziroma pri sosežigu," so poudarili in dodali, da gre pri sežigu in sosežigu za dve popolnoma ločeni tehnologiji, ki ju ne enači nobena država na svetu.

Zavrnili so tudi navedbe o shodu delavcev, ki so izrekli nasprotovanje predlagani noveli. "Pretekli četrtek so sindikati in svet delavcev Salonita Anhovo na lastno pobudo pripravili shod pred občino, ki se ga je udeležilo več kot 450 ljudi. Delavke in delavci so na shod prišli prostovoljno, kar so tudi sami večkrat izpostavili. Ostro zavračamo navedbe, da bi vodstvo ali lastniki na delavce kakor koli pritiskali," so sklenili.