Zavod za gozdove se takoj po nedavnem napadu medvedke na 30-letnega domačina sprva ni odločil za odstrel, je pa od dogodka dalje dejavno spremljal dogajanje na območju napada. Skušali so ugotoviti morebitna dodatna dejstva glede napada in tudi morebitne nove lokacije pojavljanja medveda. Pretekli petek je bilo novo srečanje med medvedom in človekom, in sicer v bližini kraja napada na domačina.

"Zaradi bližine obeh dogodkov je zavod za gozdove presodil, da obstaja velika verjetnost, da gre za istega medveda. Na podlagi ugotovitev na terenu je zavod v petek pripravil strokovno mnenje o nujnosti odstrela rjavega medveda za območje med Brkinskim robom in naselji Šilentabor, Zagorje, Knežak in Šembije," so za pojasnili na zavodu.

Mnenje so posredovali Arsu, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za odstrel na podlagi odločbe. Ker gre za nujen ukrep v javnem interesu, ki ga ni mogoče odlagati, saj obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje večje vrednosti, je Arso takoj po prejemu strokovnega mnenja podal ustno odločbo za izjemni odvzem iz narave z odstrelom enega osebka vrste rjavi medved, so še pojasnili na zavodu.

Izvedba odstrela

O izdaji odločbe je Arso obvestil upravljavce lovišč Tabor Zagorje in Trnovo ter se z njimi dogovoril za izvedbo odstrela.

V Sloveniji je bilo sicer letos do 11. avgusta iz narave odvzetih 130 rjavih medvedov. 121 jih je bilo odstreljenih na podlagi dovoljenj Arsa, devet medvedov pa je poginilo, so prejšnji teden pojasnili na okoljskem ministrstvu.

Rjavi medved človeku dejansko lahko predstavlja fizično nevarnost, a se napadi dogajajo razmeroma redko. Po podatkih zavoda za gozdove v Sloveniji imamo letno v povprečju dva primera napada rjavega medveda na človeka. V zadnjih letih sicer leta 2018 ni bilo napada, v letih 2019 in 2020 pa so bili po trije.

Srečanja med človekom in rjavim medvedom so v naravi redka, saj je rjavi medved žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih se lahko kljub temu zgodi srečanje, ki v določenih okoliščinah lahko predstavlja grožnjo zdravju in varnosti ljudi. Človeka rjavi medved nikoli ne zasleduje in lovi kot plen za hrano, napade ga lahko le, če ga presenetimo, če se počuti ogroženega ali ga izzovemo, pri čemer gre za obrambni odziv.