Temperatura na svetovni ravni po letu 1970 strmo narašča, pri čemer je zadnjih devet let najtoplejših v celotnem merilnem obdobju, je na predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2023 v Sloveniji in svetu dejal vremenoslovec Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.

Povprečna lanska temperatura za kopenska območja, ki se segrevajo hitreje od morja, je bila več kot dve stopinji Celzija nad povprečjem s konca 19. stoletja. Lanski julij in avgust sta bila najtoplejša meseca v zgodovini, za september pa so vremenoslovci zaznali največji odklon od dolgoletnega povprečja.

Sorodna novica Leto 2023 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev. Temperaturne rekorde so izmerili na vseh celinah.

Med vzroki za spremembe je Vertačnik naštel globalno segrevanje, vremenski pojav El Nino, ki smo mu bili priča od sredine do konca leta 2023, notranjo spremenljivost podnebnega sistema, prav tako je blizu višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi vsakih 11 let. Vsaj regionalno merljiv oziroma zaznaven učinek imajo po njegovih navedbah tudi izpusti žveplovega dioksida v ladijskem prometu, k segrevanju pa je pripomogel tudi izbruh ognjenika v Tihem oceanu leta 2022, ki je prispeval precejšnjo količino vodne pare v ozračje.

Za ponovitev lanskoletnih katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo, po njegovi oceni obstaja možnost, vendar pa je povratna doba takšnih poplav še vedno vsaj nekaj desetletij, če ne več kot sto let. "Se pa lahko zgodi v naslednjih letih, da bodo kakšni drugi deli Slovenije zaradi poplav podobno prizadeti," je dejal Vertačnik.

Najtoplejše in tretje najbolj namočeno leto v zgodovini meritev

Tudi v Sloveniji je bilo lani najtoplejše leto v zgodovini meritev, pri čemer je prehitelo pred tem najtoplejše leto 2022, je navedel vremenoslovec Anže Medved. Glede na letne čase je bila lanska jesen prav tako najtoplejša do zdaj, enako pa pri mesečnih primerjavah velja za lanski december.

Sorodna novica Iz suše v poplave – za nami sta dve vremensko ekstremni poletji. Kakšne so napovedi za prihodnost?

Poleg tega je bilo lansko leto tretje najbolj namočeno leto doslej, bolj namočeni sta bili le leti 2014, ki ostaja najbolj namočeno leto, in 1965. Kot je poudaril Medved, je pri padavinah opazno, da ni tako izrazitega trenda kot pri temperaturah. "Se pa sploh v zadnjih desetletjih opažajo močni odkloni tako v negativno kot pozitivno smer," je dejal. Lansko poletje je bilo tako najbolj namočeno poletje v zgodovini, medtem ko je bilo poletje 2022 tretje najbolj sušno.

Kot je povedal hidrolog Andrej Golob, so bile slovenske reke lani v povprečju za eno tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju zadnjih 30 let. Med drugimi je poudaril vodnatost Savinje, ki je bila večja za 70 odstotkov. Lani so prevladovale hudourniške poplave, pri količini podzemne vode pa je prevladovalo ugodno količinsko stanje.

Ekstremno leto kot opomnik, da je potrebno hitro ukrepanje

Vremenoslovec Medved se je ozrl tudi v prihodnost in predstavil pričakovanja do konca 21. stoletja. Kot glavnega krivca za spremembe je navedel izpuste toplogrednih plinov. Poudaril je, da se bo v Sloveniji temperatura do konca stoletja povečevala, od ukrepov pa je odvisno, koliko se bo povečala – ali bo to za eno ali šest stopinj Celzija.

Predvideva se, da bo več padavin pozimi, poleti pa jih bo verjetno manj, vendar pa so napovedi o višini padavin manj zanesljive od temperaturnih. Z višanjem temperatur bo manj snežnih padavin, s povečanjem zimskih padavin v obliki dežja pa se bo povečala možnost za nastanek poplav v zimskem času, je pojasnil vremenoslovec Medved. Dodal je še, da se bo verjetno povečala pogostost kratkotrajnih suš v poletnem času.

"Lansko ekstremno leto je opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma," je poudaril Vertačnik.

Na ministrstvu si želijo realnih, vendar ambicioznih ciljev

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je dejal, da statistični podatki kažejo, zakaj je treba ukrepati. Pri tem je poudaril podnebni zakon, katerega osnutek so lani predstavili na ministrstvu in za katerega si želijo, da bo letos čim prej sprejet. Poleg tega ministrstvo posodablja nacionalni energetski in podnebni načrt. "Do leta 2030 želimo postaviti realne, vendar ambiciozne cilje," je bil jasen.

Po njegovi oceni je zelo pomembno, da krepimo sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. "Zato vzporedno s pripravo podnebnega zakona že delamo na prenovi strategije prilagajanja na nacionalni ravni," je dejal Vajgl. Ob tem je napovedal, da nameravajo na ministrstvu vzpostaviti podnebno pisarno, ki bo med drugim v pomoč občinam pri pripravi lokalnih in regionalnih načrtov.