"Zanimivo je predvsem dejstvo, da je bilo letošnje poletje tako zelo drugačno od lanskega. Lani smo se marsikje soočali z rekordno sušo, tudi v osrednji Sloveniji je bilo najbolj suho poletje v zgodovini meritev, na Krasu smo imeli veliko požarno ogroženost. Letos pa je za nami najbolj namočeno poletje v zgodovini meritev," je na vprašanje, kaj ga je v letošnjem meteorološkem poletju najbolj presenetilo, odgovoril vremenoslovec z Agencije RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič. "Preskoka iz enega ekstrema v drugega, kot smo mu bili priča v primeru poletja 2022 in poletja 2023, ni bilo mogoče napovedati. Takšni ekstremi so po navadi časovno vendarle nekoliko bolj oddaljeni. Zdaj smo imeli pa dve zaporedni ekstremi poletji, vsako po svoje," je pojasnil.

Arsov klimatolog Gregor Vrtačnik je ob tem omenil izredno veliko pogostost neurij. "Najbolj zanimivo je, da smo imeli letos dvotedensko obdobje, od 12. do 25. julija, ko so se neurja po Sloveniji vrstila eno za drugim, s kratkimi premori vmes. Česa takega od začetka meritev še nismo imeli – tolikšno število neurij v tako kratkem času," je poudaril. Kot je pojasnil, je letošnje poletje izstopalo tako v skupnem številu neurij kot v njihovi skoncentriranosti. "Več kot 80 odstotkov nevihtnih neurij se je zgodilo v tem obdobju dveh tednov v juliju. Drug tak dogodek je bil pa seveda 3. in 4. avgusta, ko je padla rekordna količina dežja v nekaj urah. To je sicer bolj značilno za jesen kot za meteorološko poletje," je pojasnil.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo tudi zanimivo kombinacijo velike količine padavin in visokih temperatur. Letos se je namreč prvič v zgodovini meritev zgodilo, da je bilo poletje hkrati nadpovprečno toplo (po podatkih Arsa med 10 najbolj toplimi poletji v zgodovini meritev) in rekordno namočeno. V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja od dolgoletnega povprečja. Zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve povprečni poletji padavin,

Kratkoročna napoved kaže na suho in toplo vreme

Avgustovska ujma je prizadela številne predele Slovenije, prebivalci, lokalna oblast in državne institucije pa se bodo z odpravljanjem posledic ukvarjali še dolgo. Ljudje na najbolj prizadetih območjih, pri katerih je spomin na poplave še zelo živ, ob vsaki napovedi padavin s strahom pogledujejo v nebo in preverjajo radarsko sliko, bojijo pa se predvsem jeseni, ko je padavin navadno več.

Sorodna novica Nov padavinski rekord: na Voglu v 24 urah padlo 365 milimetrov padavin

Medtem ko si mnogi želijo slišati natančne napovedi o tem, kakšna jesen in zima sta pred nami, vremenoslovci poudarjajo, da so napovedi, zlasti izrednih vremenskih pojavov, zanesljive le za prihodnjih 10 dni, pri napovedovanju vremena za daljše časovno obdobje pa je negotovost velika. Gregorčič je sicer dejal, da se meteorološka situacija z vstopom v jesen (ta se je začela s 1. septembrom, op. a.) umirja.

Kot napoveduje, v naslednjih 10 dneh ni pričakovati kakšnega intenzivnega vremenskega dogajanja. "Pred nami je prijetna zgodnja jesen z dnevnimi temperaturami od 20 do 25 stopinj Celzija, na Primorskem tudi več. Do 30 stopinj Celzija pa temperature letos, kot kaže, ne bodo več narasle. Pričakujemo sicer večinoma suho vreme," je napovedal vremenoslovec.

Vertačnik ob tem na podlagi večtedenske napovedi pojasnjuje, da jesen predvidoma ne bo bistveno odstopala glede količine padavin, ne pozitivno ne negativno. "Se pa pričakuje, da bo jesen toplejša od dolgoletnega povprečja, verjetno vsi trije meseci meteorološke jeseni," je dodal. September gre proti koncu, po podatkih Arsa pa kaže, da se bo zapisal kot drugi najtoplejši doslej, takoj za rekordno vročim septembrom leta 2011.

Vpliv El Niña na vremensko dogajanje pri nas zanemarljiv

Ob koncu poletja in prehodu v hladnejši del leta nas začne zanimati tudi, kakšna bo zima. Kot je pojasnil Vertačnik, za letošnjo zimo sezonske napovedi kažejo na milo vreme z nadpovprečno količino padavin. "So pa sezonske napovedi za naše kraje že pri temperaturi dokaj nezanesljive oz. imajo majhno stopnjo zanesljivosti, pri padavinah pa so praktično neuporabne," je poudaril. "Za razliko od tropskih in subtropskih predelov je uporabnost sezonskih napovedi za Evropo majhna. Spremljanje sezonskih napovedi je bolj zanimivost kot uporabnost, razmere je treba spremljati vsak dan sproti," je poudaril.

Sorodna novica Obeta se rekordno vroč julij, prihodnje leto zaradi El Nina še večja vročina

Tudi vremenski fenomen El Niño, kot imenujemo pojav, v okviru katerega se vsakih nekaj let ob obali Južne Amerike na površje dvignejo tople vode, po besedah Vertačnika vpliva zlasti na vreme v delu Južne in Srednje Amerike, ponekod v Afriki, na jugu Azije in v delu Avstralije, v zmernih in visokih geografskih širinah pa je njegov vpliv majhen oziroma nepomemben. "V času El Niña imamo lahko tako mrzle kot mile zime, lahko so vlažne, lahko suhe – možne so vse kombinacije. Oddaljenost od glavnega dogajanja je tako velika, da naravna spremenljivost vremena pri nas popolnoma zakrije ta dejavnik," je pojasnil.

Ima pa El Niño, ki se je znova pojavil letos, vsekakor vpliv na globalno povprečje temperature in tudi višine gladine morja. "Ko primerjamo globalne temperature po letih, nekoliko navzgor odstopajo tista leta, ko je tudi sočasni vpliv El Niña. Smo pa imeli v preteklih letih zelo visoke globalne temperature, čeprav El Niña sploh ni bilo," je poudaril Gregorčič. Oba z Vertačnikom se sicer strinjata, da se bo globalna temperatura med časom trajanja El Niña dvignila še za dodatno desetinko ali dve. "Pri nas že tako prehitevamo globalni porast temperatur, še posebej v poletnem obdobju. Bližamo se že tudi 3 stopinjam Celzija porasta glede na temperature v preteklem stoletju," je opozoril Gregorčič.

V prihodnosti najbolj verjetna sušna poletja in zime brez snega

Napovedi za prihodnost niso obetavne ravno zaradi segrevanja ozračja. "Vsaka dodatna stopinja Celzija pomeni približno sedem odstotkov več možne razpoložljive energije za vremenske procese. In ker je zelo verjetno, da se bo trend naraščanja temperatur nadaljeval tudi v naslednjih letih in desetletjih, je seveda pričakovati tudi večjo pogostost intenzivnih vremenskih dogodkov," je pojasnil Gregorčič.

"Ne bo šlo na bolje. Zelo verjetno bo šlo postopno na slabše v smislu večje verjetnosti za močne nalive. Na drugi strani pa bo porasla tudi možnost za vročinske valove, kot smo jim bili priča lani," ocenjuje vremenoslovec. Ob tem napoveduje, da bo v prihodnosti gotovo več poletij lanskega tipa kot letošnjega. "Ampak tudi vročinske valove lahko prekinejo obdobja intenzivnih nalivov ob pregretih razmerah, visokih temperaturah," je pojasnil.

Sorodna novica Ponedeljek je bil najtoplejši dan na Zemlji od začetka meritev

"Letni časi, kot smo jih imeli pred 50 leti, so že nekaj časa stvar preteklosti. Najbolj opazno je to, da imamo izrazite vročinske valove praktično vsako poletje, poleg tega trajajo dalj časa in pogosto sovpadajo tudi s sušo, kar je za kmetijstvo velika težava. Če se pa slučajno zgodi, da ni suše, imamo pa poplave," ugotavlja tudi klimatolog Vertačnik.

"Pozimi gredo pa podnebne spremembe v to smer, da bo po nižinah še manj snega, kot ga je bilo v zadnjih 10, 20 letih. Zime bodo praviloma začele postajati zelene oziroma bo snega po nižinah samo za vzorec," napoveduje. Ob tem dodaja, da bo po slovenskih gorah snega še vedno precej. "Se bo pa zaradi povprečno vse višje meje sneženja in tudi zaradi vse bolj namočenih zim povečalo število poplav v zimskem času. Če so bile do zdaj najhujše poplave navadno skoncentrirane na jesenski čas, tudi letošnja avgustovska spada bolj med izjeme kot pravilo, se zna težišče poplav v prihodnosti pomakniti tudi na zgodnjo zimo," napoveduje.

Ne glede na to, kakšne vremenske in podnebne spremembe so pred nami, so si strokovnjaki enotni, da je narava letos znova pokazala svojo moč in da se bomo morali mi prilagoditi njej in ne obratno. "Včasih so ljudje precej bolj upoštevali in se bali narave. Vzeli so si malce več rezerve pri tem, kje se bodo naselili in kje je bolje, da se ne. Bolj so upoštevali zgodovinski spomin in izročila prednikov. Izkazalo se je, da se lahko neupoštevanje tega hitro maščuje, če si domišljamo, da lahko presežemo naravne danosti," je poudaril Gregorčič.