Julija lani je namreč Unesco razpravljal o tem, da bi moral biti Veliki koralni greben uvrščen na seznam ogrožene svetovne dediščine, saj je v zadnjih petih letih prišlo do velike izgube koral.

Znanstveniki menijo, da je glavni razlog za to dvig temperature morja kot posledica globalnega segrevanja, ki ga povzroča uporaba fosilnih goriv.

Sredi julija je sledilo tudi odprto pismo avstralski vladi, ki so ga podpisali znani igralci, politiki in novinarji, s pozivom, da naj ukrepa. "Pozivamo večje onesnaževalce okolja, naj sprejmemo velikopotezen okoljski načrt, ki bo v skladu s Pariškim podnebnim dogovorom," so zapisali. "Čas za rešitev Velikega avstralskega grebena je še, a svet mora delovati zdaj."

Avstralija bo naposled ukrepala

Avstralski premier Scott Morris je zdaj potrdil skoraj desetletje star načrt za ohranitev grebena, saj bo 1. februarja potekel zadnji rok za oddajo poročila, ki ga je določil Unesco, poroča CNN. Po tem datumu bi bil greben uvrščen na seznam ogrožene kulturne dediščine.

"Podpiramo zdravo delovanje grebena kot tudi prihodnost turističnega sektorja in ponudnikov namestitvenih storitev v Queenslandu, ki so bistveni za obstoj grebena," je dejal Morris.

Avstralska vlada je sicer vse do zdaj nasprotovala predlogu za spremembo statusa grebena, rekoč, da zanj dobro skrbi.

A Unesco opozarja, da kljub vladnim prizadevanjem ključni cilji glede kakovosti vode ob grebenu niso bili izpolnjeni.

Umiranje koral zaradi dviga temperature morja

V zadnjih petih letih je medtem prišlo do velike izgube koral. Okoljevarstvene skupine pravijo, da predlog Unesca kaže na šibkost avstralskih politik na področju podnebnih sprememb.

Veliki koralni greben je največji na svetu. Razpoteza se na kar 344.000 kilometrih in je dom za več kot 1500 vrst rib in več kot 400 vrst koral ter mnogih drugih vrst.

Avstralija je velika izvoznica premoga in plina. Svojih podnebnih ciljev ni nadgradila od leta 2015. Tako namerava do leta 2030 zmanjšati svoje izpuste na 26 do 28 odstotkov ravni iz leta 2005.