Pri javni razsvetljavi je glavna težava identična kot pri vseh infrastrukturnih projektih, kjer se rado "na veliko" pretirava z namenom, da se projekti naredijo čim dražje, je prepričan okoljevarstvenik, amaterski astronom in velik borec za zmanjšanje nepotrebnega svetlobnega onesnaževanja okolja Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije. Drugi problem pa je industrijski standard javne razsvetljave EN 13201, ki je močno pretiran.

Človeški bioritem sledi naravnemu gibanju sonca in tako poskrbi, da smo podnevi, ko sonce oddaja veliko modro-bele svetlobe, budni, zvečer pri nižjih nivojih osvetljenosti nam ustreza oranžno-rumena svetloba in začne se tvoriti hormon melatonin, ki poskrbi za dober spanec. A vse to lahko zmotijo ulične svetilke in svetleči ekrani, ki nas v nočnem času zasipajo z modro svetlobo, opozarja Mohar.

In prav javna razsvetljava z belimi LED-lučmi, ki izredno moti nočne živali, škodi zdravju ljudi, zaslepljuje udeležence v prometu in močno svetlobno onesnažuje okolje, se v zadnjem času množično pojavlja. Zato bi morali po njegovih besedah uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja iz leta 2007, ki so jo pomagali pripraviti, še dodatno zaostriti. Prepovedati bi bilo treba vsa svetila z barvno temperaturo nad 3.000 K (kelvinov), za nočni čas so namreč primernejše očem prijaznejše toplejše barve. Če želimo rešiti temno zvezdnato nebo, je tako okolju daleč najprijaznejša oranžna (amber) LED-svetilka, ki sveti pri okoli 2.000 K. Poleg tega morajo biti svetilke popolnoma zasenčene brez kakršnega koli sipanja svetlobe nad vodoravnico.

Glede na izračune, ki so jih opravili v društvu, bi v Sloveniji lahko s pametnejšo in varčnejšo ter za okolje manj obremenjujočo javno razsvetljavo na leto prihranili okoli 10 milijonov evrov. "Svetilke sicer postajajo vedno bolj učinkovite, a jih hkrati nameščamo vedno več in tako prihrankov ni," je pojasnil.

Kaj je glavni vzrok svetlobnega onesnaževanja? Se tega problema ljudje sploh zavedajo?
Lahko bi o tem kaj vedeli, če bi brali časopise in gledali televizijo. Glavni problem, ki ga v društvu opažamo, je, da projektanti želijo čim večje projekte, ker so plačani od obsega. Infrastrukturni projekti so tako zasnovani čim bogateje in obsežneje, pri čemer povsem po nepotrebnem namečejo preveč razsvetljave. Drugi problem pa je evropski standard cestne razsvetljave EN 13201, ki je v bistvu industrijski standard, industrija razsvetljave pa je seveda rekla, da je treba namestiti ulične svetilke zelo na gosto in velikih moči. Tega standarda recimo ne uporabljajo na Dunaju ali Berlinu, ker je standard močno pretiran. Proizvajalcem je pač v interesu namestiti čim več luči in odseki cest so tako močno osvetljeni. Problem pa tu ni samo svetlobno onesnaževanje, saj prihaja tudi do smrtnih žrtev zaradi trkov v gosto posejane drogove javne razsvetljave ob cestah. V zadnjih petih letih je v Sloveniji zaradi trkov v drogove javne razsvetljave umrlo deset oseb, če bo drogov še več, bo verjetnost trkov še večja.

Svetlobno onesnaževanje pri opazovanju neba moti zvezdoglede. Pogled na neokrnjeno nebo v bližini mest verjetno ni mogoč, pa če smo še tako ozaveščeni glede problematike, kajne?
Pogled na neokrnjeno zvezdnato nebo ni mogoč niti na vrhu Triglava, ker je svetlobnega onesnaženja enostavno preveč, pa čeprav je Triglav sredi nacionalnega parka, ki ni osvetljen. Glavna težava je nekontrolirana razsvetljava, en tak primer popolnoma nepotrebne razsvetljave so osvetljeni izvozi na avtocestah. Čemu? Avstrija izvozov ne osvetljuje, pa tam ni nič več nesreč, prej obratno.
Kje v Sloveniji so najprimernejši kraji za opazovanje neba? Je to kakšen Kočevski rog daleč od civilizacije?
Praktično nikjer. Ena takšna točka je na primer Pokljuka in pa Snežnik, a to so vedno težje dostopne točke daleč stran od mest. Vse naše sosede imajo odročne lokacije s temnejšim nebom kot Slovenija. Na Hrvaškem je to Gorski Kotar, Plitvička jezera imajo tudi še vedno neokrnjeno nebo, in pa dalmatinski otoki, kot je Lastovo. Madžarska ima na primer temnejše nebo v svojih narodnih parkih, kot ga imamo mi v Triglavskem narodnem parku, visokim hribom navkljub.

Triglavskemu narodnemu parku visoki hribi ne pomagajo, ker ...
Problem je, da je celotna Gorenjska blazno osvetljena, pa tudi severna Italija, kjer je ogromno svetlobne polucije, je preblizu.
V mestih kar pozabimo, kako čudovito zvezdnato nebo je nad nami, a estetika ni glavni problem svetlobnega onesnaževanja, kajne?
Zelo velik problem je nameščanje svetilk javne razsvetljave, ki oddajajo veliko očem neprijazne modre svetlobe. Gre za LED-diode z barvno temperaturo 4.000 K (kelvinov), ki so zelo škodljive. Večina občin dela to napako in nihče nas ne posluša, ko v društvu opozarjamo na neprimernost izbire, kar je grozljivo. Obstajajo namreč boljše, enako sodobne svetilke, ki so energetsko enako učinkovite in imajo veliko manj modre svetlobe, na primer LED-diode s 3.000 K in manj, ki oddajajo veliko bolj rumeno barvo, a takšnih svetilk skoraj nihče ne namešča. Priča smo temu, da industrija želi s trga umakniti vse rumene svetilke, ki so včasih prevladovale, motiv je preprost, ponuditi je treba nekaj novega, všečnega, da se zamenja stara dobra tehnologija in hkrati zasluži z novo prodajo.
Tudi svetloba LED ali ksenon luči na avtomobilih sveti zelo belo-modro. So zaradi tega takšne luči na avtomobilih sploh varnejše?
Ksenonke in LED-luči na avtomobilih so problematične, ker udeležence v prometu zaslepijo, še posebej imajo težavo s tem starejši ljudje. Obstajajo znanstvene raziskave, ki dokazujejo, da modra barva mnogo bolj blešči kot rumena, kar vsak tudi sam spozna, ko mu nasproti pripelje nadležen avtomobil, oborožen z najmočnejšimi modro-belimi lučmi. Novejši avtomobili so s tega vidika nevarnejši, saj zaslepljujejo nasproti vozeče, kolesarje in pešce. V Bruslju ne naredijo nič, področje je neregulirano. Močnejša svetila na avtomobile seveda montirajo pod pretvezo varnosti, a vprašati se bo treba, ali dovoliti, da nekdo montira blazno močne luči, ali pa bomo dovolili zgolj svetila, ki so za večino ljudi v prometu dobra. Gre za varnost vseh ljudi, ne pa za to, da bo nekdo, ki ima malce preveč denarja, bolje videl izza volana.
Zakaj so se močne LED ali ksenon luči, ki bleščavo svetijo z modro svetlobo, sploh razpasle, če pa bi lahko uporabili luči z bolj rumeno, očem prijazno svetlobo, ki manj onesnažuje okolje?
Moda! Milijoni ljudi zdaj kupujejo in nosijo strgane kavbojke. Zakaj so strgane boljše? Enako se dogaja z bleščavimi LED-svetili z modro svetlobo. Prednost rumenih svetil je tudi, da takšna svetila bolje prodirajo skozi meglo, saj ima megla boljšo transparenco v rumenem delu spektra, in ravno v megli potrebujemo največ svetlobe.

Kaj pravijo študije o vplivu svetlobnega onesnaževanja na ekosistem?
Študije pravijo, da pri nočni razsvetljavi ne smemo uporabljati modre svetlobe. Biologi v okviru večletnega okoljevarstvenega projekta Življenje ponoči (Life at Night) v okviru programa LIFE+, ki ga je sofinancirala Evropska komisija (EK) in okoljsko ministrstvo, so ugotovili, da če osvetljujemo fasade cerkva z modro svetlobo, prileti na fasade veliko več žuželk. Živali morajo ostati v naravi, ne pa da jih z lučmi privabljamo na fasade in v svojo bližino. Modrikaste svetilke privabljajo več žuželk, zato bi v nočnem času morali uporabljali svetlobo, ki nima modre barve. Poleg žuželk svetlobno onesnaževanje močno prizadene tudi netopirje, ptice in želve ter številne sesalce. Živali, ki se orientirajo po nebesnih telesih, se zmedejo pri selitvah.
Tik pred spanjem je odsvetovano buljenje v bleščeče ekrane, kot je računalnik, tablica ali mobilni telefon, prav zaradi modre svetlobe. Kakšne so posledice za zdravje ljudi?
Modra svetloba moti hormon spanja melatonin, in če spite v svetlobnem onesnaženju več let, se vam začnejo povečevati dejavniki tveganja za različna obolenja. Nekatere raziskave so pokazale povezavo med pomanjkanjem melatonina in rakom dojke, prostate ter debelega črevesa. Dober spanec je ključ do zdravja. Spati je treba dovolj dolgo in v temi, saj svetloba moti tvorjenje melatonina in tako se ne naspimo dobro in naslednji dan v službi nismo najbolj produktivni, bolj nevarni smo za volanom avtomobila itd. Naravnost kriminalno je, da na avtocestnih počivališčih poklicnim tovornjakarjem svetijo v tovornjake svetilke z veliko modre svetlobe. Poleg svetlobnega onesnaženja ne smemo pozabiti še na okoljsko onesnaženje s hrupom, ki prav tako moti cikel spanja.

Analizirali smo, kje se v poletnem času zvečer najraje zadržujejo ljudje v Ljubljani, in ugotovili, da je to ob Ljubljanici, a ne blizu razsvetljave, pač pa se umaknejo v kotiček, kjer je temneje. To pomeni, da jim šibka osvetlitev ugaja. Če gremo po gostiščih z merilnikom osvetljenosti, ugotovimo, da je v restavracijah zelo temno, pa čeprav je treba videti, kaj ješ. Pogosto se večerja ob svečah, kjer je desetkrat bolj temno kot na naših cestah. Za osvetljevanje ponoči so najprijaznejše čim bolj tople barve.
Je bila dobra stara žarnica z volframovo nitko tako za osvetljevanje domov še najboljša?
(Smeh.) Smo okoljevarstveniki, zato volframove nitke in klasičnih žarnic zaradi potratnosti ne bomo priporočali. Na voljo so LED-svetilke z 2.700 K, še boljša izbira pa so še toplejše z 2.100 K ali 1.800 K, podatki o tem so vedno na embalaži žarnic. Takšne svetilke bi si želeli tudi za javno razsvetljavo. Naslednji korak bi lahko bil, da bi lahko barvno temperaturo žarnice nastavljali po potrebi, a za zdaj je ta tehnologija še predraga za množično uporabo.
Obstajajo programi za računalniške zaslone, ki prilagajajo svetlobni spekter, podnevi svetijo bolj modro, zvečer pa se zaslon odene v toplejše barve ...
Res je, to so zelo koristni pripomočki. Tudi veliko pametnih telefonov ima že vgrajene filtre modre svetlobe, lahko pa si naložimo tudi aplikacije s takšno funkcijo.
Kaj lahko, poleg tega, da na svojo hišo ne pritrdi na desetine močnih avtomatskih LED-reflektorjev, za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja stori vsak posameznik?
Koristno je tečnarjenje na občini, čeravno nam pogosto župani povedo, da so nemočni, ker projektanti vsiljujejo razsvetljavo po industrijskem standardu, ne pa po standardu davkoplačevalcev. Zaradi močnega razsvetljevanja cest pa nismo nič varnejši. Naša opažanja so, da če neko vaško cesto močno osvetlimo, to povzroči, da vozniki po takšni cesti začnejo voziti hitreje, kar je nevarno. Težava je hrup, nevarnost zaradi nočnih živali ... itd.

Kam se lahko posameznik obrne, če v njegov prostor ali dom vsiljivo vdira premočna svetilka javne razsvetljave ali pa reflektorji na sosedovi hiši, ki jih prižge vsaka mimoidoča mačka?
Ljudje se lahko v takšnih primerih obrnejo na okoljsko inšpekcijo, pogosto pa pokličejo kar nas na društvo Temno nebo Slovenije. Najdejo nas lahko tudi na spletnem naslovu temnonebo.com. Kakovost življenja v neki občini ali ulici ni nič višja, če jo bolj megalomansko osvetlimo, prej nasprotno. Biti bi morali mnogo bolj zmerni in varčni. Na drugi strani pa nimamo niti enega javnega astronomskega observatorija, kamor bi lahko družina peljala otroke na opazovanje planetov in zvezd.
Kje je Slovenija primerjalno z drugimi evropskimi državami, smo vzor ali črni raček?
Slovenija je vzor, ker imamo uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (sprejeta leta 2007, op. n.), ki velja za vso državo in zahteva zmernost. Stanje se je občutno popravilo predvsem v prvih nekaj letih, ko so se nameščale zasenčene svetilke in izločale svetilke, ki so svetile razpršeno direktno v nebo, kot so raznorazne steklene krogle. Nevzorno pa je, da vseeno potratno nameščamo veliko preveč javne razsvetljave s preveč modre svetlobe, ki sije iz najnovejših LED-luči. Po rekonstrukciji odseka ceste je tam običajno od tri do petkrat več svetlobe. Proti takšnemu početju se praktično ne moremo boriti, ker se vse občine hvalijo, kako nameščajo okolju prijazno razsvetljavo skladno z uredbo. Modrikasta svetila uredba namreč dovoljuje, ker ta tehnologija še ni bila na voljo ob sprejetju uredbe.
Uredbo bi torej morali popraviti ...
Nujno! Zdaj čakamo na novo vlado, da se končno loti problema. Če bo vlada skrbela za dobrobit prebivalcev, bo za kaj takšnega imela posluh, če pa jo bo bolj zanimal interes prodajalcev razsvetljave, pa ne bo naredila nič. Prepovedati bi bilo treba bela LED-svetila nad 3.000 K barvne temperature. Nobene dodatne koristi ni od uporabe te tehnologije, škodljivih posledic hkrati ne manjka. Bleščijo, še posebej starejšim, močno svetlobno onesnažujejo okolje, zelo motijo ljudi pred hišami in v spalnicah, pa tudi nočno aktivne živali vržejo iz tira. Negativni učinki so tako na zdravje, biodiverziteto in tudi na varnost v prometu. Druga stvar, ki bi jo morali dodati v uredbo, je regulacija jakosti javne razsvetljave na 50 odstotkov po polnoči ne glede na moč svetilke. Tedaj tako ali tako ni več nobenega prometa, privarčevali bi veliko. Če bomo nadaljevali s tako noro obsežnimi projekti razsvetljave, bo Slovenija čez nekaj desetletij desetkrat bolj intenzivno osvetljena, kot je danes. V društvu zahtevamo, da začnemo uporabljati manj razsvetljave, kot je običaj v Švici, Avstriji in Nemčiji.