Razprave o zaščiti Krasa so sprožili člani civilnih iniciativ Kras in Za Primorsko, ki so januarja od vlade zahtevali, da uveljavi zaščitno klavzulo iz pristopne pogodbe Slovenije z Evropsko unijo in tako omeji nakupe nepremičnin Italijanov na Krasu in Primorskem.

Opozicija je na izredni seji parlamentarnih odborov za notranjo politiko in zadeve EU-ja opozorila, da bi morala vlada začeti ukrepati takoj. Poslanci SLS-a, ki so zahtevali sklic seje, so predlagali tudi določene sklepe, a so bili preglasovani.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je na seji zagotovil, da bo vladna medresorska skupina v kratkem pripravila podatke, na podlagi katerih bi lahko presodili, ali so nastale resne težave v nepremičninskem sektorju, ki bi lahko trajale dalj časa in poslabšale gospodarske razmere na določenem območju. Prav to je namreč pogoj za sprejetje zaščitne klavzule. Zalar je dodal, da bo vlada o Krasu razpravljala na seji čez dva tedna in sprejela ustrezne ukrepe, ki bodo po ministrovih besedah pravočasni, je za TV Slovenija poročala Barbara Renčof.

Kres: V Lokvi se je spremenila narodna sestava
Poslanec Slovenske ljudske stranke Gvido Kres je v Odmevih opozoril, da je v vasi Lokev prišlo do velike spremembe narodne sestave, kar je podatek, ki je civilno iniciativo spodbudil k ukrepanju. Na vprašanje, ali ni ena vas premalo za posploševanje, je odgovoril, da je treba vedeti, da se zadeva lahko nadaljuje, Slovenci pa - ker je ekonomska moč na italijanski strani bistveno večja - nimajo možnosti kupovati nepremičnin. Poslanec Zaresa Franco Juri je ob tem dejal, da je iz podatkov o prodaji nepremičnin razvidno, da je bil vrhunec nakupov leta 2007, nato pa se je začelo upadanje.

"Če bo šlo tako naprej, se bo narodna sestava na Krasu spremenila." Kres je vztrajal, da je to težava vlade, ki je bila opozorjena na, a ni storila ničesar. S tem se ni strinjal Juri, ki je dejal, da je zdajšnja vlada edina, ki je nekaj storila. Julija 2010 je namreč sprejela odlok o širitvi kulturnega spomenika Lipica tudi na vplivno območje, ki se imenuje kraška kulturna krajina.

Juri: Težava je odsotnost prostorskih načrtov
Juri meni, da največja težava niso nakupi nepremičnin tujcev, ampak odsotnost občinskih prostorskih načrtov. Dejal je, da je treba zagotoviti urejeno prostorsko načrtovanje, ker ga ni, se odpira možnost za divjo pozidavo, "mi pa to rešujemo tako, da bi z eno zaščitno klavzulo proti tujcem reševali nekaj, kar moramo reševati doma".

Kres je dejal, da je možnosti sicer, kot obljubljajo pristojni, več, a je po njegovem mnenju zaščitna klavzula najboljša, zanjo pa ima Slovenija le še en mesec časa. "Mislim, da bi morali zaščitno klavzulo uveljaviti, saj se dela gospodarska škoda, predvsem v kmetijstvu."

Juri se z njim ni strinjal in je dejal, da zaščitna klavzula ne bi bila rešitev, saj morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti ohranitev in zaščito kraške kulturne krajine. Dodal je, da tudi slovenski državljani kupujejo onstran meje, na Tržaškem in Goriškem, z zaščitno klavzulo pa bi povzročili zapiranje meje, kar bi škodilo tudi Slovencem.