Če bodo predlogi usmeritev, ki večinoma sledijo priporočilom EU-ja, prestali javno razpravo, ki bo trajala do 15. avgusta, bo do konca nastal osnutek energetskega koncepta, s katerim bo začrtana energetska politika za nadaljnjih 20 let in vizija za naslednjih 40.

Glede na to, da osnutek predvideva, da bo Slovenija do leta 2055 pri proizvodnji električne energije in ogrevanju postopoma prehajala na nizkoogljične vire, pri proizvodnji električne energije pa osnutek predvideva tudi dolgoročno izrabo jedrske energije, se zdi gradnja drugega bloka nuklearne elektrarne Krško vse bližja. Zlasti zato, ker se življenjska doba nuklearke izteče čez osem let, z možnostjo podaljšanja za desetletje.

Največ električne energije sicer porabi industrija, za katero se predvideva, da bo poraba le še naraščala. Usmeritev sicer kot cilj določa, da premog in lignit prenehamo uporabljati do leta 2055, kot najbolj sprejemljivo fosilno gorivo pa opredeljuje zemeljski plin.

Izziv v prometu: Zmanjšati uvozno odvisnost
Največji izziv pa predstavlja promet, ki prispeva v Sloveniji 40 odstotkov k celotni porabi energije, pri čemer gre skoraj izključno za porabo naftnih derivatov. Z ukrepi na področju prometa bo tako ministrstvo skušalo na eni strani znižati izpuste toplogrednih plinov, na drugi strani pa tudi znižati strošek uvažanja naftnih derivatov.

Tako je direktor direktorata za energijo Danijel Levičar izpostavil, da so v letu 2013 stroški za fosilna goriva znašali približno dve milijardi evrov, ki se na tak način stečejo iz našega v tuje gospodarstvo. Po njegovi oceni bi s prehodom na alternativne vire goriva v prometu prihranili letno 1,2 milijarde evrov. Predlog usmeritev si za cilj postavlja, da bi do leta 2035 približno polovico osebnih vozil poganjala elektrika, do leta 2055 pa naj bi elektrika poganjala že vsa osebna vozila.