Predstavniki civilne iniciative so predsedniku državnega zbora izročili 51.000 podpisov podpore za vpis pravice do vode v ustavo. Ob sprejemu je Brglez dejal, da tudi sam podpira ta zapis v ustavo, in dodal, da upa, da bodo vsi politični akterji razumeli, da ne gre za ideološko zgodbo, ampak za ohranitev dobrine tako zase kot tudi za naše zanamce.

Brglezovih besed je bil vesel predstavnik civilne iniciative Brane Golubović, nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije. Golubović je že maja 2013 v času svojega poslanskega mandata podal skupaj s 35 poslanci državnega zbora predlog za spremembo 70. člena slovenske ustave. S spremembo naj bi se v ustavo zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba z vodo opravlja kot neprofitna javna služba.

Prvo pobudo prekinile predčasne volitve
Odločanje o pobudi pa so prekinile predčasne volitve, a je podoben predlog aprila lani v državni zbor oddala skupina poslancev iz poslanskih skupin ZaAB-ja, DeSUS-a, SD-ja in ZL-ja. Njihov predlog je pristal na delovni mizi strokovne skupine, ki je zadolžena za pripravo mnenja o tovrstni spremembi ustave.

Brglez je ob sprejemu poudaril, da se ljudje počasi zavedajo interesov drugih akterjev v mednarodni skupnosti, ki sodelujejo v pogajanjih med trgovinskimi partnerji. Država pa pri teh pogajanjih "nima več besede", je še dejal Brglez, ki je prav zaradi tega prepričan, da je takšna varovalka nujna. Civilna iniciativa pa si bo prizadevala za predstavitev njihove pobude v Evropskem parlamentu, kjer računajo na podporo poslanca Igorja Šoltesa.

Generalna skupščina Združenih narodov je že leta 2010 razglasila pravico do pitne vode kot temeljno človekovo pravico, interpretacija te pravice pa se med državami razlikuje. Znano je, da so civilne iniciative po vsej Evropi leta 2013 zbirale podpise proti direktivi EU-ja o podeljevanju koncesij. Takrat je peticijo podpisalo 1,5 milijona državljanov EU-ja, kar je privedlo do umika direktive.

V prihodnosti bo pomanjkanje vode občutila polovica Zemljanov
Civilne pobude so aktivne tudi v drugih državah EU-ja. Tako so v Italiji leta 2011 nasprotniki privatizacije vodnih virov umik privatizacije dosegli na referendumu, v Belgiji pa si civilne iniciative skoraj desetletje prizadevajo za vpis pravice do vode v ustavo. V Sloveniji je oskrba s pitno vodo urejena prek podeljevanja koncesij gospodarskim družbam, s prodajo živilskih podjetij tujim lastnikom pa se v upravljanje tujim podjetjem prenesejo tudi koncesije.

Po napovedih OECD-ja bo v prihodnosti pomanjkanje vode resen svetovni problem. Organizacija v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode. V OECD-ju so obenem predvideli tudi znatno poslabšanje kakovosti vode do leta 2050.